Prevod posodobljenega Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je skladno s svojimi pristojnostmi zagotovila prevod posodobljenega Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (izdaja 2020), ki ga je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC).

Posodobljen Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake (izdaja 2020) vsebuje naslednje spremembe:

  • Spremembe dela 4B Kodeksa, da odražajo okvir in pojme, uporabljene v Mednarodnem standardu poslov dajanja zagotovil 3000 (prenovljen).
  • Spremembe za spodbujanje vloge in miselnosti, ki se pričakuje od računovodskih strokovnjakov. Spremembe med drugim krepijo vidike načel integritete, objektivnosti in strokovnega vedenja, povečujejo pričakovanja v vedenju vseh računovodskih strokovnjakov, saj od njih zahtevajo, da imajo pri opravljanju svojega poklica poizvedovalni um; poudarjajo potrebo, da se računovodje zavedajo možnega vpliva pristranskosti na njihove presoje in odločitve; in poudarjajo podporno vlogo, ki jo lahko organizacijska kultura igra pri spodbujanju etičnega ravnanja in poslovanja.

Celotno besedilo posodobljenega Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (izdaja 2020) je objavljeno na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo: https://si-revizija.si/datoteke/revizorji/1929/kodeks-iesba-2018.pdf

Spremembe na področju preprečevanja pranja denarja

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem obvešča, da je bil v Uradnem listu RS št. 48 z dne 4. 4. 2022 objavljen nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2).

Med bistvenimi novostmi izpostavljamo:

  • uvedba novih definicij za potrebe prenosa Direktive (EU) 2019/1153 in Direktive (EU) 2019/2177 ter izvajanja Uredbe (EU) 2018/1672;
  • izrecno zahtevo za dokumentiranje ravnanja zavezanca v primeru nezmožnosti izvedbe pregleda stranke v skladu z zakonom;
  • jasnejše določbe glede obsega pridobivanja podatkov o dejanskem lastniku v primeru poenostavljenega pregleda stranke; in
  • črtanje zahteve, da zavezanci izvajajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke, če je njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba.

Podrobnejše navedbe ključnih novosti so objavljene na spletnem portalu gov.si, in so dostopne na povezavi: https://www.gov.si/novice/2022-04-04-nov-zakon-o-preprecevanju-pranja-denarja-in-financiranja-terorizma/

Agencija poziva vse revizijske družbe, da preverijo in ustrezno prilagodijo svoja interna pravila za izvedbo postopkov s področja pranja denarja in financiranja terorizma.

Mednarodni standard upravljanja kakovosti 1 in 2

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je skladno s svojimi pristojnostmi zagotovila prevod Mednarodnih standardov upravljanja kakovosti 1 in 2, ki ju je pripravil in odobril Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil (International Auditing and Assurance Standards Board, IAASB).

Mednarodni standard upravljanja kakovosti 1 (MSUK 1; veljaven od 15. 12. 2022):  Upravljanje kakovosti za podjetja, ki opravljajo revizije ali preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev. MSUK 1 obravnava odgovornost revizijske družbe za zasnovo, izvajanje in delovanje sistema upravljanja kakovosti za revizije ali preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev, ki morajo biti zasnovani in izvedeni najkasneje do 15. 12. 2022. MSUK 1 bo nadomestil še veljavni standard MSOK 1, ki dne 15. 12. 2022 preneha veljati. MSUK 1 sistem upravljanja kakovosti obravnava osem sestavin:

(a) postopek ocenjevanja tveganj v podjetju,

(b) upravljanje in vodenje,

(c) ustrezne etične zahteve,

(d) sprejem in ohranjanje razmerij z naročniki in posebnih poslov,

(e) izvajanje posla,

(f) vire,

(g) informacije in komuniciranje,

(h) postopek spremljanja in odprave pomanjkljivosti.

Celotno besedilo MSUK 1: https://www.si-revizija.si/datoteke/standardi/2835/msuk-1-slo-cistopis.pdf

Mednarodni standard upravljanja kakovosti 2 (MSUK 2; veljaven za obdobja, ki se začnejo 15. 12. 2022 ali kasneje): Ocenjevanje kakovosti posla. MSUK 2 obravnava imenovanje in primernost ocenjevalca kakovosti poslov in odgovornost ocenjevalca kakovosti poslov v zvezi z opravljanjem in dokumentacijo ocenjevanja kakovosti posla. Standard se uporablja za revizije in preiskave računovodskih izkazov za obdobja, ki se začnejo 15. 12. 2022 ali kasneje in velja za druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev, ki se začnejo 15. 12. 2022 ali kasneje.

Celotno besedilo MSUK 2: https://si-revizija.si/datoteke/standardi/2892/msuk-2-2022-06.pdf

Agencija poziva vse revizijske družbe, da se pravočasno pripravijo na uveljavitev MSUK 1 in 2 z dne 15. 12. 2022.

Pojasnilo glede izvajanja poizvedb pri pristojnih za upravljanje po MSR 240

Agencija ugotavlja, da pooblaščeni revizorji pri komuniciranju s pristojnimi za upravljanje in člani revizijskih komisij, velikokrat naletijo na težave pridobivanja potrebnih informacij z njihove strani, med drugim tudi glede ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe zaradi prevare v računovodskih izkazih.

Zato je Agencija pripravila pojasnilo s podrobnejšo predstavitvijo revizorjevih nalog v skladu s pravili revidiranja v zvezi z izvajanjem poizvedb pri pristojnih za upravljanje v skladu z MSR  240 – Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar.

Opravljanje dogovorjenih postopkov že za leto 2021

Agencija je dne 10. 3. 2022 na spletni strani objavila novico (povezava), da je bil dne 25. 2. 2022 v Uradnem listu RS št. 26/2022 objavljen Pravilnik o osebni asistenci, ki velja od 1. 3. 2022 dalje. Navedeni pravilnik natančneje pojasnjuje revizorjeve postopke, kot so zahtevani v šestem odstavku 12. člena Zakona o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21; v nadaljevanju ZOA).

Dodatno opozarjamo revizijske družbe na prehodne določbe, zapisane v 34. odstavku pravilnika, ki zahtevajo od izvajalcev osebne asistence opravljanje revidiranja že za leto 2021: »Izvajalci osebne asistence predložijo za leto 2021 revidirane računovodske izkaze iz šestega odstavka 31. člena tega pravilnika do 31. avgusta 2022«. V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZOA izvajalci osebne asistence revidirajo računovodske izkaze vsako leto tako, da za vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi izvajanja storitev osebne asistence, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba.

Pravilnik o osebni asistenci

Obveščamo vas, da je bil dne 25. 2. 2022 v Uradnem listu RS št. 26/2022 objavljen Pravilnik o osebni asistenci (povezava na pravilnik), ki velja od 1. 3. 2022 dalje. Navedeni pravilnik natančneje pojasnjuje revizorjeve postopke, kot so zahtevani v šestem odstavku 12. člena Zakona o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21; v nadaljevanju ZOA), ki določa naslednje:

»Izvajalci osebne asistence revidirajo računovodske izkaze vsako leto tako, da za vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi izvajanja storitev osebne asistence, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba.«

Šesti odstavek 31. člena Pravilnika o osebni asistenci (v zvezi z zahtevami šestega odstavka 12. člena ZOA) natančneje pojasnjuje, da revizor izda revizorjevo poročilo na podlagi opravljenih dogovorjenih postopkov o tem, ali so bila javna sredstva in sredstva uporabnikov osebne asistence za sofinanciranje storitev osebne asistence, ki jih je izvajalec osebne asistence prejel za izvajanje osebne asistence, prikazana na posebnem kontu (poslovnoizidnem mestu) in je zagotovljena njihova namenska poraba v skladu z zakonom, pravilnikom in navodili resornega ministrstva.

Agencija je dne 4. 4. 2022 dodatno objavila, da opozarja revizijske družbe na prehodne določbe, zapisane v 34. odstavku pravilnika, ki zahtevajo od izvajalcev osebne asistence opravljanje revidiranja že za leto 2021: »Izvajalci osebne asistence predložijo za leto 2021 revidirane računovodske izkaze iz šestega odstavka 31. člena tega pravilnika do 31. avgusta 2022«. V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZOA izvajalci osebne asistence revidirajo računovodske izkaze vsako leto tako, da za vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi izvajanja storitev osebne asistence, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba.

Opozorilo na zagotavljanje zadostnih virov za kakovostno opravljanje revidiranja

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) ponovno opozarja vse revizijske družbe (objava Agencija v zvezi s tem že 17. decembra 2021: povezava), da v nadzorih nad kakovostjo dela revizijskih družb ugotavlja, da določene revizijske družbe ne zagotavljajo zadostnih kadrovskih virov in posledično v pogodbah dogovorijo nezadostno število ur za kakovostno izvajanje revizij računovodskih izkazov. Agencija namreč ugotavlja, da je bilo v okviru nadzora nad pooblaščenimi revizorji, ki so revizijo računovodskih izkazov izvedli z velikim odstopanjem navzdol od povprečno porabljenih ur za posamezen revizijski posel (glede na velikost revidirane družbe) na trgu, ugotovljenih več in težje kršitve pravil revidiranja, ter izrečenih več ukrepov nadzora, kot pri pooblaščenih revizorjih, ki so za izvedbo revizije porabili večje število ur. Obstaja torej korelacija med številom načrtovanih in dejansko opravljenih ur za izvedbo posamezne revizije računovodskih izkazov in kakovostjo opravljenega dela ter posledično ugotovljenimi nepravilnostmi in izrečenimi ukrepi nadzora.

Zaradi navedenega vas opozarjamo na Priporočilo 1 za zagotavljanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov, ki je bilo sprejeto na 16. seji strokovnega sveta Agencije dne 14. 6. 2010. Iz navedenega priporočila izhaja, da naj predvideno število delovnih ur, ki jih opravi revizijska družba pri naročniku revidiranja računovodskih izkazov, ki po kriterijih zakona, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje pogoje za:

  • srednjo družbo, ne bo manjše od 150 ur;
  • veliko družbo, ne bo manjše od 300 ur.

Vrsta in obseg načrtovalnih del ter posledično potrebnih ur za izvedbo načrtovanih del, se razlikuje glede na obseg poslovanja, zapletenost in velikost naročnika, glede na pretekle izkušnje ključnih članov revizijske skupine s tem naročnikom oziroma panogo, v kateri deluje in glede na spremembe okoliščin, ki se lahko pojavijo med revizijskim poslom. Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZRev-2 mora revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov zagotoviti tudi, da so ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji, ki podpišejo revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, in pooblaščeni revizorji, ki sodelujejo pri revidiranju, udeleženi pri revidiranju skupno z najmanj 15 odstotki delovnega časa, porabljenega za vsak revizijski posel, in da predstavlja skupno število delovnih ur osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju v revizijski skupini največ 25 odstotkov skupnega števila ur.

Revizijske družbe morajo skladno z ZRev-2 glede na obseg in zahtevnost poslovanja naročnika revizije računovodskih izkazov ključnemu revizijskemu partnerju zagotoviti zadostno število delovnih ur, v okviru katerih lahko člani revizijske skupine opravijo ustrezne revizijske postopke in pridobijo zadostne revizijske dokaze, ter jih ustrezno dokumentirajo v revizijskem spisu.

Če revizijska družba na podlagi strokovne presoje oceni, da pri konkretnem naročniku obstajajo utemeljeni razlogi, ki ne opravičujejo načrtovanja revizije v priporočenem minimalnem obsegu ur, kot je predviden s priporočili, Agencija priporoča, da svojo strokovno presojo v revizijski dokumentaciji ustrezno dokumentira. Slabo finančno stanje naročnika ali nezmožnost doseči primerno ceno revidiranja ne predstavlja utemeljenega razloga. Priporočila opozarjajo na najmanjši možen obseg števila ur in utemeljeno je pričakovati, da bodo veliko revizijskih poslov načrtovanih za višji obseg ur od določenega minimuma, upoštevajoč zahteve MSR 300 (Načrtovanje revizije računovodskih izkazov) v zvezi z načrtovanjem revizije računovodskih izkazov.  

Prav tako priporočilo daje usmeritev revizijskim družbam glede največjega števila revizorjevih poročil o revidiranih računovodskih izkazih, za katere naj bi odgovarjal ključni revizijski partner, in sicer naj to število ne bi znašalo več kot 25 revizorjevih poročil o opravljeni reviziji posamičnih računovodskih izkazov in njim pripadajočih poročil o opravljeni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov za velike gospodarske družbe. Število revizorjevih poročil o revidiranih računovodskih izkazih se poveča, če gre za revizije srednjih družb (koeficient 0,67) oziroma majhnih gospodarskih družb (koeficient 0,33). Pri tem dodajamo, da zaradi naknadnih sprememb Zakona o revidiranju[1] o sopodpisovanju revizorjevih poročil, ta omejitev ne velja za partnerje, ki sopodpišejo revizorjevo poročilo in s tem prevzamejo odgovornost za opravljeno revizijo v skladu z notranjim obvladovanjem kakovosti revizijske družbe. Tudi tu velja, da če revizijska družba na podlagi strokovne presoje oceni, da pri pooblaščenem revizorju obstajajo utemeljeni razlogi, da lahko podpiše več revizorjevih poročil, kot je to predvideno s priporočili, revizijska družba svojo strokovno presojo ustrezno dokumentira.

Dodatno je v priporočilu navedeno, da neustrezna cena revizije računovodskih izkazov, v povezavi z nezadostnim številom ur za posameznega naročnika, predstavlja grožnjo neodvisnosti revidiranja in povečuje tveganje nekvalitetno opravljene revizije. Priporoča se, da se za določitev ustrezne cene revizijske družbe upoštevajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki so objavljane na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo (povezava: https://si-revizija.si/datoteke/revizorji/2711/smernice-cen-revidiranje.pdf).

Priporočilo je namenjeno predvsem zagotavljanju večje kakovosti dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev pri revidiranju računovodskih izkazov, poleg tega pa tudi kot pomoč revizijskim družbam pri načrtovanju potrebnega obsega revizije in obsega predvidenega časa za kakovostno opravljanje revizijskih storitev.

Agencija bo na podlagi mesečnega poročanja revizijskih družb tudi v nadaljevanju redno spremljala načrtovane ure pri novo sklenjenih pogodbah ter po potrebi pozvala posamezno revizijsko družbo k pojasnilu odstopanj. Odstopanja bodo ovrednotena in upoštevana pri načrtovanju nadzorov nad zakonitostjo in kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev, saj kot izhaja iz opravljenih nazorov v preteklih letih, premajhno število ur za revidiranje računovodskih izkazov predstavlja pomemben dejavnik tveganja in nakazuje na veliko verjetnost neustrezno opravljenega dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev.

Z letom 2022 se za večino revidiranih družb začne nov cikel sklepanja 3-letnih pogodb za revizije računovodskih izkazov. Agencija revizijske družbe poziva, naj pri sklepanju novih pogodb o revidiranju načrtujejo revizije računovodskih izkazov ob upoštevanju teh priporočil in s tem ustrezno obvladujejo pomembno tveganje pri zagotavljanju, da bodo v celoti spoštovane določbe predpisov in pravil obvladovanja kakovosti na ravni revizijskih družb.


[1] Uradni list RS 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21

Mnenje Agencije glede revizorjevega poročanja v skladu z Zakonom o društvih

Agencija objavlja mnenje glede revizorjevega poročanja v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS št. 64-11- uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg). V mnenju so podana podrobnejša pojasnila glede priprave revizorjevega poročila o dodatnih zakonskih zahtevah poročanja v okviru revidiranja računovodskih izkazov društev po Zakonu o društvih.

Celotno besedilo je dostopno tukaj

Revizorjev pregled poročila o prejemkih

Zakon o gospodarskih družbah je z novelo ZGD-1K za družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (javne družbe), uveljavil obvezno pripravo dveh dokumentov, in sicer politike prejemkov (člen 294.a ZGD-1) in poročila o prejemkih (člen 294.b ZGD-1).

Več o objavi in prvem letu poročanja glede politike prejemkov in poročila o prejemkih s strani javnih družb v skladu z ZGD-1K je zapisano v okrožnici ATVP. Kot izhaja iz okrožnice ATVP, je stališče ATVP, kot primarnega regulatorja javnih družb ter MGRT, kot resornega ministrstva, da bodo za poslovno leto 2021 javne družbe poročilo o prejemkih za poslovno leto 2021 pripravile »v okviru razpoložljivih podatkov«, ter ga predvidoma v letu 2022 predložile letni skupščini v posvetovalno glasovanje. MGRT je še zapisalo: »Poročilo o prejemkih se lahko pripravi na podlagi 294.b člena ZGD-1 v obsegu, kot se lahko (podatki, ki jih je možno navesti, se navedejo, v preostalem delu se poda pojasnilo).«. O poročilih o prejemkih, ki bodo lahko v celoti sledila določbam 294.b člena ZGD-1, se bo lahko prvič na skupščinah glasovalo šele v letu 2023.

Skladno s šestim odstavkom 294.b člena ZGD-1 mora poročilo o prejemkih pregledati revizor. Pri tem mora preveriti, ali poročilo o prejemkih vsebuje podatke iz drugega in tretjega odstavka 294.b člena. O tem pripravi poročilo, ki je priloga poročila o prejemkih.

Upoštevajoč zahteve ZGD-1 glede revizorjevega pregleda poročila o prejemkih že za poslovno leto 2021 ter skladno z zapisanim mnenjem ATVP in MGRT, da se za poslovno leto 2021 poročilo o prejemkih pripravi v obsegu, kot se lahko, za ostale podatke pa se pripravi pojasnilo, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem meni, da revizorji pri pregledu poročila o prejemkih opravljajo revizijske postopke skladno z Mednarodnim standardom sorodnih storitev MSS 4400 (prenovljen) – Posli opravljanja dogovorjenih postopkov. O pregledu poročila o prejemkih revizor pripravi poročilo, v katerem potrdi (ali zavrne), da poročilo vsebuje vse podatke iz drugega in tretjega odstavka 294.b člena ZGD-1.

Scroll to Top