Javna razprava: osnutek Mnenja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem glede presoje pojmov »povezane osebe« in »mreža«.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem daje v javno razpravo osnutek Mnenja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem glede presoje pojmov »povezane osebe« in »mreža«.

Javna razprava bo potekala do 6. oktobra 2021.

Več o tem si lahko preberete na spletni strani, ki je namenjena javni razpravi: https://www.anr.si/predpisi/revidiranje/javna-razprava/

Spremembe, ki jih prinaša ZRev-2B

Z dne 31. 7. 2021 stopi v veljavno novela ZRev-2B, ki poleg redakcijskih in nomotehničnih sprememb prinaša tudi nekatere vsebinske novosti. Kratko jih predstavljamo v nadaljevanju:

  • spremenjeni so pogoji za prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja, kjer je z novelo dodano izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 61. člena ZRev-2,
  • sprememba 161. člena prinaša novosti na področju vpisa revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav v register (pri tem opozarjamo na prehodno določbo novele, na podlagi katere se določba druge alineje 161. člena ZRev-2 uporablja za revizorje in revizijske subjekte, pri katerih bo razlog za vpis v register revizijskih družb nastal po uveljavitvi ZRev-2B),
  • spremenjeni 144. člen ureja uporabo določb razdelka 8.4 v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasji za vse primere, ne le v primerih ko o izdaji dovoljenj oziroma soglasij odloča Inštitut,
  • spremenjeni 152. člen prinaša spremembo na področju objave odločb,
  • spremenjeni 163. člen prinaša novosti na področju t. i. lažjih kršitev revizijskih družb,
  • spremenjeni 35. člen uvaja novost na področju  posredovanja revizijske dokumentacije, in sicer v vsebini dogovora med Agencijo in pristojnim organom tretje države ter
  • spremenjeni so pogoji za imenovanje direktorja Inštituta (14. člen ZRev-2) ter direktorja Agencije in člana strokovnega sveta Agencije (20. člen ZRev-2).

Besedilo sprememb zakona je objavljeno na naslovu: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-2466/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-revidiranju-zrev-2b

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B)

Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 7. julija 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B), ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 115/2021 z dne 16. 7. 2021.

Besedilo sprememb zakona je objavljeno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-2466/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-revidiranju-zrev-2b

Sprememba začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu.

Predlog direktive o korporativnem trajnostnem poročanju (CSRD)

Komisija je 21. aprila 2021 sprejela predlog direktive o korporativnem poročanju o trajnostnem razvoju (CSRD), ki bi spremenila obstoječe zahteve glede poročanja NFRD. Predlog:

  • razširja področje uporabe na vsa velika podjetja in vsa podjetja, ki kotirajo na organiziranih trgih (razen mikropodjetja, ki kotirajo na borzi),
  • zahteva revidiranje (trenutno se predvideva omejeno zagotovilo) sporočenih informacij o trajnosti,
  • uvaja podrobnejše zahteve glede poročanja in zahtevo po poročanju v skladu z obveznimi EU standardi poročanja o trajnosti,
  • zahteva, da podjetja digitalno „označijo“ sporočene informacije, ki so na ta način strojno berljive in se vnesejo v evropsko enotno dostopno točko.

Povezave:

Predlog direktive o trajnostnem poročanju podjetij

Evropska komisija – Trajnostno poročanje podjetij

Predvidena časovnica

Sprejem predloga direktive o trajnostnem poročanju podjetij se pričakuje v letu 2021.

Države članice bi morale določbe direktive vnesti v zakonodajo do 1. 12. 2022.

Sprejem standardov trajnostnega poročanja do oktobra 2022.

Prva uporaba zahtev direktive se predvideva za poslovno leto 2023.

Zaposlitev pooblaščenih revizorjev pri naročniku revidiranja

Agencija zainteresirano javnost obvešča o pomembni sodbi Sodišča Evropske Unije glede zaposlitve pooblaščenih revizorjev pri naročnikih revizije. Na področju Evropske Unije je to vprašanje rešeno v Direktivi 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (v nadaljevanju: Direktiva 2006/43). Na podlagi Direktive 2006/43 je v Sloveniji to področje urejeno v 46. členu Zakona o revidiranju-2, ki določa:

(1) Pooblaščenim revizorjem, ki izvajajo ali so odgovorni za revizijo računovodskih izkazov, eno leto ali v primeru subjekta javnega interesa dve leti po tem, ko so prenehali sodelovati pri revizijskem poslu, ni dovoljena:

–        zaposlitev v revidiranem subjektu;

–        članstvo v revizijski komisiji revidiranega subjekta ali organa, ki opravlja enake naloge kot revizijska komisija, kadar ta ne obstaja;

–        opravljanje nalog člana organa vodenja ali nadzora ali nalog izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora revidiranega subjekta;

–        zasedba drugega ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka, razen prepovedi zaposlitve, velja tudi za zaposlene in partnerje ter vse druge fizične osebe, katerih storitve so na razpolago ali pod nadzorom pooblaščenih revizorjev, revizijske družbe ali revizijskega podjetja in tiste, ki so neposredno sodelovali pri posameznem poslu obvezne revizije vsaj eno leto po tem, ko so prenehali neposredno sodelovati pri dejavnostih obvezne revizije.

Sodišče je presojalo ali se člen 22a(1)(a) Direktive 2006/43 tolmači tako, da je treba za zakonitega revizorja, kot je ključni revizijski partner, ki ga imenuje revizijsko podjetje v okviru revizijskega posla, šteti, da je prevzel ključni vodstveni položaj v revidiranem subjektu v smislu te določbe, takoj ko s tem subjektom sklene pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na ta položaj, ali šele od takrat, ko začne dejansko opravljati svojo funkcijo na navedenem položaju

Na podlagi v sodbi navedenih razlogov je Sodišče Evropske Unije razsodilo:

Člen 22a(1)(a) Direktive 2006/43 je treba razlagati tako, da je treba za zakonitega revizorja, kot je ključni revizijski partner, ki ga imenuje revizijsko podjetje v okviru revizijskega posla, šteti, da ključni vodstveni položaj v revidiranem subjektu v smislu te določbe prevzame v trenutku, ko s tem subjektom sklene pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na ta položaj, tudi če dejansko še ni začel opravljati svoje funkcije na navedenem položaju.

Več o tem v sodbi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:62019CJ0950&from=EN

Revizorjevo poročilo v elektronski obliki

Agencija meni, da revizijska družba lahko izda revizorjevo poročilo v elektronski obliki samo v primeru, da ga podpiše z varnim elektronskim podpisom v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) ali kvalificiranim digitalnim potrdilom v skladu z Uredbo eIDAS, ter da je tak način izdaje revizorjevega poročila prej skrbno dogovorjen z naročnikom revizije. Tekst celotnega mnenja se nahaja na povezavi

Slovenija ne bo preložila ESEF poročanja

Ministrstvo za finance nas je obvestilo, da Republika Slovenija ne bo uveljavljala opcije iz 2. člena Uredbe (EU) o spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 glede prospekta EU za okrevanje in ciljno usmerjenih prilagoditev za finančne posrednike in Direktive 2004/109/ES glede uporabe enotne elektronske oblike poročanja pri pripravi letnih računovodskih poročil, da bi se podprlo okrevanje po krizi zaradi COVID-19, ki daje državam članicam možnost, da se odločijo za enoletni odlog poročanja javnih družb v ESEF formatu.

Usmeritve za slabitve in revalorizacije

Direktor Agencije za javni nadzor nad revidiranjem ter strokovni in revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo so sprejeli usklajena priporočila za dobro prakso na področju računovodskih pravil ocenjevanja za računovodsko poročanje, ki obravnava slabitve in revalorizacije.

Ključni poudarek priporočil je opozorilo, da z nabavnovrednostnim (stroškovnim) načinom ocenjevanja vrednosti praviloma ni mogoče zanesljivo izmeriti poštene vrednosti in da sta bolj primerni tehniki ocenjevanja vrednosti način tržnih primerjav (tržni način) in na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti.

Celotno besedilo priporočil je na voljo tukaj: (LINK)

Dokument je dostopen tudi na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo na naslovu https://si-revizija.si/novice/aktualno.

Scroll to Top