Predpisi

Zakon o revidiranju je bil nazadnje spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (Uradi list RS, št. 10/26), s katerim se v slovenski pravni red tudi za področje revidiranja uvajajo določbe, povezane z vzpostavitvijo evropske enotne točke dostopa (European Single Access Point – ESAP), ki jo ureja Uredba (EU) 2023/2859. Nove določbe Zakona o revidiranju se bodo začele uporabljati 10. 1. 2030.

V zakon je dodan novi 36.a člen, ki določa, da je Agencija organ za zbiranje podatkov za določene informacije po Zakonu o revidiranju. Agencija bo zagotavljala, da bodo informacije iz 152. člena in prvega odstavka 153. člena zakona dostopne prek evropske enotne točke dostopa.

Zakon določa tudi zahteve glede formata in metapodatkov informacij, ki se bodo posredovale v sistem ESAP. Informacije bodo morale biti predložene v formatih, ki omogočajo izvoz podatkov oziroma v strojno berljivi obliki, kadar to zahtevajo predpisi EU. Vsebovati bodo morale tudi določene metapodatke, med drugim podatke o revizijski družbi ali pooblaščenem revizorju, identifikator pravnega subjekta (LEI), vrsto informacij ter oznako o prisotnosti osebnih podatkov.

Poleg tega novi tretji odstavek 79. člena določa, da Agencija kot organ za zbiranje podatkov zagotavlja dostopnost teh informacij na evropski enotni točki dostopa tudi za informacije iz prvega odstavka 79. člena zakona.

Namen sprememb je povečati preglednost in dostopnost informacij s področja finančnih storitev, kapitalskih trgov in trajnostnosti na ravni Evropske unije.

V javni obravnavi je predlog zakona o osebni asistenci (ZOA), ki vključuje tudi spremenjene zahteve, ki se nanašajo na delo revizorjev. Agencija je z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že vzpostavila stik in posredovala pobudo za uskladitev pričakovanj glede samih zahtev, ki se nanašajo na obveznosti revizorjev v skladu z ZOA ter uskladitev predlaganih zahtev s pravili revidiranja.

Agencija bo v nadaljevanju aktivno spremljala spremembe na tem področju ter v primeru zaznanih potreb pripravila tudi usmeritve revizorjem glede poročanja v skladu z zahtevami ZOA.        

S prevodom Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (izdaja 2024), je Agencija na prvo raven Hierarhije pravil revidiranja posledično prenesla tudi posodobljen MSR 260 (prenovljen) – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje in posodobljen MSR 700 (prenovljen) – Oblikovanje mnenja in poročanje o računovodskih izkazih.

Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake in Mednarodni standardi neodvisnosti – izdaja 2024

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je skladno s svojimi pristojnostmi zagotovila prevod Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti); izdaja 2024, ki nadomešča izdajo leta 2022 in vključuje spremembe izdaje 2023 in 2024.

Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake je uvrščen na prvo raven Hierarhije pravil revidiranja.

Spremembe se nanašajo na:

• spremembe v razdelkih 300, 310, 320, 360, 400, 405, 510, 540, 605, 800, 900, 940 in 990, ki so posledica spremenjene opredelitve “delovne skupine za posel” in “revizije skupine” (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2023 ali pozneje),
• prenehanje veljavnosti določbe Z540.20 (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2023 ali pozneje),
• spremenjeno opredelitev subjekta javnega interesa (SJI), ki med drugim določa širši seznam obveznih kategorij SJI-ja, vključno z novo kategorijo »organizacije, s katero se javno trguje«, ki nadomešča kategorijo »kotirajoča organizacija« (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2024 ali pozneje),
• spremenjeni opredelitvi »naročnik revizije« in »naročnik revizije skupine« v pojmovniku, ki izhajata iz odobrenih sprememb opredelitev kotirajoče organizacije in subjekta javnega interesa (veljavno za revizije računovodskih izkazov in računovodskih izkazov skupine za obdobja, ki so se začele 1. decembra 2024 ali pozneje),     
• določbe kodeksa, povezane s tehnologijo (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2024 ali pozneje)        

Izdaja 2024 vsebuje tudi spremembe, ki so začele veljati po 30. juniju 2025, in so objavljene na koncu Kodeksa. Nanašajo se na:

• davčno načrtovanje in s tem povezane storitve, ki so obravnavane v novih razdelkih 280 in 380,
• uvedbo razdelka 380, ki se odraža tudi v spremembi razdelka 321.

Skladno s pričakovanji, so bile sprejete poenostavitve na področju trajnostnega poročanja podjetij in dajanja zagotovil. Tako je bila v okviru zakonodajnega paketa Omnibus sprejeta Direktiva 2026/470, katere najpomembnejši cilj je zmanjšanje upravnih bremen in povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Ključna sprememba na področju trajnostnega poročanja so določeni višji pragovi za obveznost trajnostnega poročanja. Z namenom zmanjšanje bremena poročanja za podjetja in za bolj sorazmerno doseganje ciljev poročanja, se obveznost priprave in objave poročil o trajnostnosti na posamični ravni omejuje na podjetja in skupine s čistim prihodkom nad 450.000.000 EUR in s povprečno več kot 1 000 zaposlenimi v poslovnem letu. S spremembo se bo torej bistveno zmanjšala zavezanost k trajnostnemu poročanju. Podjetja in skupine, ki ne dosegajo navedenega praga, bodo lahko prostovoljno poročala o trajnostnosti. Spremembe se uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. 1. 2027 ali kasneje.

Direktiva predvideva tudi spremembe evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) in nalaga Evropski komisiji, da v šestih mesecih od uveljavitve direktive prenovi prvi sklop ESRS z namenom poenostavitve in ciljem zmanjšanja podatkovnih točk.

Poenostavljajo se tudi zahteve glede dajanja zagotovil s poenostavitvijo pogojev za revizorje in novim rokom za sprejetje standardov za omejeno zagotovilo s strani Evropske komisije na 1. julij 2027, hkrati pa je bila odpravljena zahteva po uvedbi standardov za sprejemljivo zagotovilo, da bi se podjetjem prihranili stroški v zvezi s storitvami dajanja zagotovil o trajnostnosti.

Direktiva 2026/470 začne veljati dne 18. 3. 2026, države članice pa imajo rok za implementacijo in uskladitev predpisov, ki urejajo trajnostno poročanje in dajanje zagotovil o trajnostnosti, do 19. 3. 2027.

Agencija je pripravila mnenje v zvezi z obvezno rotacijo ključnih revizijskih partnerjev, ki ga je strokovni svet na seji dne 22. 12. 2025 uvrstil na 3. raven Hierarhije pravil revidiranja.

Določitev najdaljšega obdobja revidiranja računovodskih izkazov s strani posameznega revizijskega partnerja ter obvezna rotacija po izteku tega roka, sta bistvenega pomena za zagotavljanje neodvisnosti ter za preprečevanje nevarnosti domačnosti in koristoljubja. Ker so se občasno pojavljali dvomi glede načina štetja let najdaljšega sodelovanja posameznega pooblaščenega revizorja kot ključnega revizijskega partnerja pri posameznem naročniku revizije računovodskih izkazov, je Agencija pripravila mnenje, ki omogoča ustrezno tolmačenje obvezne rotacije ključnih revizijskih partnerjev.

Hierarhija pravil revidiranja

Evropski parlament je na decembrskem plenarnem zasedanju potrdil začasni dogovor o posodobitvi direktiv EU na področju trajnostnega poročanja (CSRD), ki sta ga v začetku decembra dosegla Evropski parlament in Svet Evropske unije v okviru poenostavitvenega zakonodajnega paketa Omnibus I.

Trajnostno poročanje (CSRD)

Po novih pravilih bodo obveznosti trajnostnega poročanja veljale:

• za podjetja s sedežem v EU, ki imajo v povprečju več kot 1.000 zaposlenih in neto letni promet nad 450 milijonov evrov;
• za podjetja izven EU, ki ustvarijo neto promet v EU nad 450 milijonov evrov;
• ter za njihove hčerinske družbe in podružnice v EU, če ustvarijo več kot 200 milijonov evrov prometa v EU.

Zahteve glede poročanja bodo znatno poenostavljene, sektorsko specifično poročanje pa bo prostovoljno. Podjetja, ki so zavezana k poročanju, ne bodo smela prenašati obveznosti na manjše poslovne partnerje, podjetjem z manj kot 1.000 zaposlenimi pa ne bo treba zagotavljati dodatnih informacij, razen tistih, ki so vključene v prostovoljne standarde poročanja. Evropska komisija bo za podporo izvajanju vzpostavila digitalni portal s predlogami in smernicami glede poročanja po pravilih EU in nacionalnih zahtevah.

Nadaljnji zakonodajni koraki

Za dokončno uveljavitev direktive je potrebna še formalna potrditev v Svetu Evropske unije, direktiva pa bo začela veljati dvajset dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Celotna novica dostopna TUKAJ

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v javno razpravo posreduje predlog Pravilnika o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

Javna razprava bo potekala do 22. 12. 2025.

Več o tem si lahko preberete na povezavi: https://www.anr.si/predpisi/revidiranje/javna-razprava/

Odbor evropskih organov za nadzor revizije (CEAOB), katerega članica je tudi Agencija, je skladno s 3. odstavkom 58. člena Uredbe o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor DORA sprejel stališče o ustreznosti strožjih zahtev za zakonite revizorje in revizijska podjetja glede digitalne operativne odpornosti, in sicer z vključitvijo le-teh v področje uporabe Uredbe DORA.

CEAOB poudarja, da se uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in posledično IKT tveganj v revizijski dejavnosti hitro povečuje, s tem pa tudi izpostavljenost tem tveganjem. Zaradi dostopa do občutljivih podatkov finančnih subjektov revizijske družbe predstavljajo pomemben del digitalnega sistema, zato CEAOB podpira okrepitev varnostnih zahtev na tem področju. Hkrati CEAOB poudarja, da morajo biti morebitne dodatne zahteve sorazmerne, prilagojene velikosti revizijskih družb in specifikam njihove dejavnosti. Po oceni CEAOB bi bilo zato najustreznejše okrepiti določbe obstoječe revizijske zakonodaje (revizijsko direktivo in uredbo), ki omogoča bolj ciljno in strokovno zasnovane rešitve kot vključitev revizorjev neposredno v Uredbo DORA.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem kot sistemski regulator na področju revidiranja redno spremlja razvoj mednarodnih standardov in skrbi za jasno, pregledno ter strokovno pravilno objavo pravil revidiranja, ki veljajo v Republiki Sloveniji. V zadnjem času se srečujemo z vprašanji glede veljavnosti standarda MSZT 5000, zato v nadaljevanju pojasnjujemo trenutno stanje glede te tematike.

MSZT 5000 – standard še ni veljaven v Sloveniji

MSZT 5000 je mednarodni standard za dajanje zagotovil o trajnostnosti, ki ga je oblikoval Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil (IAASB). V njem je navedeno, da bo kot obvezen veljal za posle dajanja zagotovil o trajnostnosti, o katerih se poroča za obdobja, ki se začnejo 15. 12. 2026 ali pozneje ali na dan 15. 12. 2026 ali pozneje. Pred tem je, skladno z vsebino standarda, mogoča prostovoljna uporaba standarda.

V zvezi z obvezno in prostovoljno uporabo standarda je treba pojasniti, da le ta še ne izpolnjuje pogojev za veljavnost v skladu z Zakonom o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18, 115/21, 85/24; v nadaljevanju: ZRev-2), saj še ni sprejet s strani Evropske komisije. ZRev-2 namreč v 49. točki 3. člena določa, da so standardi dajanja zagotovil o trajnostnosti tisti standardi, ki jih izda Evropska komisija in ki določajo postopke, ki jih pooblaščeni revizorji in revizijske družbe izvedejo za oblikovanje sklepov o dajanju zagotovil o trajnostnosti, vključno z načrtovanjem poslov, upoštevanjem tveganj in odzivom na tveganja, ter vrsta sklepov, ki se vključijo v poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti ali revizorjevo poročilo. Navedena določba ZRev-2 predstavlja prenos določbe 26a. člena Direktive (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (v nadaljevanju: direktiva), v slovenski pravni red.  

Evropska komisija še ni sprejela delegiranega akta, s katerim bi se MSZT 5000 določil kot standard dajanja zagotovil o trajnostnosti, zato standard pri nas še ne velja in ga ni mogoče šteti za pravilo revidiranja. Trenutno na ravni EU poteka sprememba evropskega zakonodajnega okvira na področju trajnostnosti (t.i. Omnibus I), zaradi česar pravni položaj standardov dajanja zagotovil o trajnostnosti še ni dokončno razjasnjen.

Kaj trenutno velja?

Do sprejema standardov dajanja zagotovil o trajnostnosti na ravni EU se v vmesnem obdobju uporablja standard MSZ 3000, ki trenutno ustrezno ureja področje dajanja zagotovil o trajnostnosti v Sloveniji.

Dodajamo, da Agencija ažurno spremlja dogajanje na ravni EU ter bo o vseh novostih v zvezi s standardi dajanja zagotovil o trajnostnosti javnost pravočasno obveščala.