Predpisi

V Uradnem listu RS, št. 1270/26 je bila objavljena novela ZGD-1. Z njo je med drugim v naš pravni red prenesena Direktiva 2026/470, ki je bila sprejeta v okviru zakonodajnega paketa Omnibus, z namenom zmanjšanje upravnih bremen in povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

S spremenjenimi zahtevami ZGD-1 je dvignjen prag za obveznost trajnostnega poročanja, in sicer bodo k trajnostnemu poročanju zavezana podjetja in skupine, ki bodo imele na bilančni presečni dan čiste prihodke nad 450 milijonov EUR in povprečno več kot 1 000 zaposlenih v poslovnem letu.

Skladno s prehodnimi določbami bodo morali subjekti, ki bodo izpolnjevali navedene kriterije, trajnostno poročati za poslovno leto, ki se začne v letu 2027.

Dosedanji zavezanci, torej subjekti javnega interesa oziroma skupine subjektov javnega interesa, ki so imeli na bilančni presečni dan povprečno število zaposlenih v poslovnem letu večje od 500 in so bili zavezani k poročanju o trajnostnosti že za poslovni leti 2024 in 2025, morajo trajnostno poročilo pripraviti tudi za poslovno leto 2026. Pri tem pa novela določa dodatno prehodno ureditev, ki omogoča uporabo izvzetja od obveznosti trajnostnega poročanja že za poslovno leto 2026 tudi za subjekte javnega interesa oziroma skupine subjektov javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi, če na bilančni presečni dan hkrati čisti prihodki od prodaje ne presegajo 450 milijonov EUR in če nimajo povprečno 1.000 zaposlenih v poslovnem letu.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je v okviru svojih pristojnosti zagotovila prevod sprememb spodaj navedenih pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC). Spremembe v navedenih pravilih so posledica uskladitve z MSUK 1.

Na prvo raven hierarhije so tako uvrščeni naslednji spremenjeni standardi in drugi dokumenti:

• Mednarodni okvir za posle dajanja zagotovil;
• MSP 2400 (prenovljen) – Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti;
• MSZ 3000 (prenovljen 2016) – Posli dajanja zagotovil, razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti;
• MSZ 3402 – Poročila o zagotovilih o kontrolah v storitveni organizaciji;
• MSZ 3410 – Posli dajanja zagotovil za poročila o toplogrednih plinih;
• MSZ 3420 – Posli dajanja zagotovil za poročanje o kompiliranju predračunskih informacij;
• MSS 4400 (prenovljen) – Posli opravljanja dogovorjenih postopkov;
• MSS 4410 – Posli kompiliranja.

Agencija je v zvezi s sprejemom posla dajanja zagotovil o prostovoljnih poročilih o trajnostnosti v okviru ESG vavčerjev pripravila opozorilo revizijskim družbam (povezava)

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem opozarja, da se v Republiki Sloveniji vsak posel, pri katerem se izvajalec v poročilu sklicuje na izvedbo postopkov v skladu z Mednarodnim standardom sorodnih storitev 4400 (MSS 4400), šteje za storitev revidiranja po Zakonu o revidiranju. Takšne storitve lahko opravljajo le revizijske družbe z ustreznim dovoljenjem Agencije.

Primeroma izpostavljamo finančne programe EU, ki v primeru, da je financiranje subjektov nad določenim zneskom, predvidevajo potrdilo, s katerim neodvisni revizor potrdi, da so stroški, ki jih je organizacija prijavila v projektu, pravilni, upravičeni in skladni s pravili projekta (t.i. Certificate on the Financial Statements oziroma CFS). Če se za navedeni posel zahteva, da je opravljen skladno z MSS 4400, je taka storitev skladno z Zakonom o revidiranju storitev revidiranja in jo posledično lahko opravi le revizijska družba.

Razpisi oziroma projekti lahko za javne institucije v določenih primerih določajo, da CFS pripravi tudi pristojni javni uslužbenec (npr. notranji revizor), če izpolnjuje pogoje neodvisnosti in je ustrezno pooblaščen.

Glede slednje možnosti Agencija opozarja, da naša nacionalna zakonodaja ne predvideva možnosti, da bi storitve po MSS 4400 opravljale druge osebe ali subjekti. Zato se v vsakem primeru, ko se oseba, ki izvaja dogovorjene postopke, v svojem poročilu sklicuje na izvedbo postopkov v skladu z MSS 4400, tak posel šteje za storitev revidiranja in mora izvajalec imeti ustrezno dovoljenje Agencije za opravljanje storitev revidiranja. Če pa se izvajalec v poročilu ne sklicuje na MSS 4400 oziroma na opravljanje postopkov v skladu s pravili revidiranja, takšno ravnanje ni revidiranje in ne sodi v pristojnost Agencije po Zakonu o revidiranju.

Zakon o revidiranju je bil nazadnje spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (Uradi list RS, št. 10/26), s katerim se v slovenski pravni red tudi za področje revidiranja uvajajo določbe, povezane z vzpostavitvijo evropske enotne točke dostopa (European Single Access Point – ESAP), ki jo ureja Uredba (EU) 2023/2859. Nove določbe Zakona o revidiranju se bodo začele uporabljati 10. 1. 2030.

V zakon je dodan novi 36.a člen, ki določa, da je Agencija organ za zbiranje podatkov za določene informacije po Zakonu o revidiranju. Agencija bo zagotavljala, da bodo informacije iz 152. člena in prvega odstavka 153. člena zakona dostopne prek evropske enotne točke dostopa.

Zakon določa tudi zahteve glede formata in metapodatkov informacij, ki se bodo posredovale v sistem ESAP. Informacije bodo morale biti predložene v formatih, ki omogočajo izvoz podatkov oziroma v strojno berljivi obliki, kadar to zahtevajo predpisi EU. Vsebovati bodo morale tudi določene metapodatke, med drugim podatke o revizijski družbi ali pooblaščenem revizorju, identifikator pravnega subjekta (LEI), vrsto informacij ter oznako o prisotnosti osebnih podatkov.

Poleg tega novi tretji odstavek 79. člena določa, da Agencija kot organ za zbiranje podatkov zagotavlja dostopnost teh informacij na evropski enotni točki dostopa tudi za informacije iz prvega odstavka 79. člena zakona.

Namen sprememb je povečati preglednost in dostopnost informacij s področja finančnih storitev, kapitalskih trgov in trajnostnosti na ravni Evropske unije.

V javni obravnavi je predlog zakona o osebni asistenci (ZOA), ki vključuje tudi spremenjene zahteve, ki se nanašajo na delo revizorjev. Agencija je z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že vzpostavila stik in posredovala pobudo za uskladitev pričakovanj glede samih zahtev, ki se nanašajo na obveznosti revizorjev v skladu z ZOA ter uskladitev predlaganih zahtev s pravili revidiranja.

Agencija bo v nadaljevanju aktivno spremljala spremembe na tem področju ter v primeru zaznanih potreb pripravila tudi usmeritve revizorjem glede poročanja v skladu z zahtevami ZOA.        

S prevodom Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (izdaja 2024), je Agencija na prvo raven Hierarhije pravil revidiranja posledično prenesla tudi posodobljen MSR 260 (prenovljen) – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje in posodobljen MSR 700 (prenovljen) – Oblikovanje mnenja in poročanje o računovodskih izkazih.

Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake in Mednarodni standardi neodvisnosti – izdaja 2024

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je skladno s svojimi pristojnostmi zagotovila prevod Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti); izdaja 2024, ki nadomešča izdajo leta 2022 in vključuje spremembe izdaje 2023 in 2024.

Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake je uvrščen na prvo raven Hierarhije pravil revidiranja.

Spremembe se nanašajo na:

• spremembe v razdelkih 300, 310, 320, 360, 400, 405, 510, 540, 605, 800, 900, 940 in 990, ki so posledica spremenjene opredelitve “delovne skupine za posel” in “revizije skupine” (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2023 ali pozneje),
• prenehanje veljavnosti določbe Z540.20 (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2023 ali pozneje),
• spremenjeno opredelitev subjekta javnega interesa (SJI), ki med drugim določa širši seznam obveznih kategorij SJI-ja, vključno z novo kategorijo »organizacije, s katero se javno trguje«, ki nadomešča kategorijo »kotirajoča organizacija« (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2024 ali pozneje),
• spremenjeni opredelitvi »naročnik revizije« in »naročnik revizije skupine« v pojmovniku, ki izhajata iz odobrenih sprememb opredelitev kotirajoče organizacije in subjekta javnega interesa (veljavno za revizije računovodskih izkazov in računovodskih izkazov skupine za obdobja, ki so se začele 1. decembra 2024 ali pozneje),     
• določbe kodeksa, povezane s tehnologijo (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2024 ali pozneje)        

Izdaja 2024 vsebuje tudi spremembe, ki so začele veljati po 30. juniju 2025, in so objavljene na koncu Kodeksa. Nanašajo se na:

• davčno načrtovanje in s tem povezane storitve, ki so obravnavane v novih razdelkih 280 in 380,
• uvedbo razdelka 380, ki se odraža tudi v spremembi razdelka 321.

Skladno s pričakovanji, so bile sprejete poenostavitve na področju trajnostnega poročanja podjetij in dajanja zagotovil. Tako je bila v okviru zakonodajnega paketa Omnibus sprejeta Direktiva 2026/470, katere najpomembnejši cilj je zmanjšanje upravnih bremen in povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Ključna sprememba na področju trajnostnega poročanja so določeni višji pragovi za obveznost trajnostnega poročanja. Z namenom zmanjšanje bremena poročanja za podjetja in za bolj sorazmerno doseganje ciljev poročanja, se obveznost priprave in objave poročil o trajnostnosti na posamični ravni omejuje na podjetja in skupine s čistim prihodkom nad 450.000.000 EUR in s povprečno več kot 1 000 zaposlenimi v poslovnem letu. S spremembo se bo torej bistveno zmanjšala zavezanost k trajnostnemu poročanju. Podjetja in skupine, ki ne dosegajo navedenega praga, bodo lahko prostovoljno poročala o trajnostnosti. Spremembe se uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. 1. 2027 ali kasneje.

Direktiva predvideva tudi spremembe evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) in nalaga Evropski komisiji, da v šestih mesecih od uveljavitve direktive prenovi prvi sklop ESRS z namenom poenostavitve in ciljem zmanjšanja podatkovnih točk.

Poenostavljajo se tudi zahteve glede dajanja zagotovil s poenostavitvijo pogojev za revizorje in novim rokom za sprejetje standardov za omejeno zagotovilo s strani Evropske komisije na 1. julij 2027, hkrati pa je bila odpravljena zahteva po uvedbi standardov za sprejemljivo zagotovilo, da bi se podjetjem prihranili stroški v zvezi s storitvami dajanja zagotovil o trajnostnosti.

Direktiva 2026/470 začne veljati dne 18. 3. 2026, države članice pa imajo rok za implementacijo in uskladitev predpisov, ki urejajo trajnostno poročanje in dajanje zagotovil o trajnostnosti, do 19. 3. 2027.

Agencija je pripravila mnenje v zvezi z obvezno rotacijo ključnih revizijskih partnerjev, ki ga je strokovni svet na seji dne 22. 12. 2025 uvrstil na 3. raven Hierarhije pravil revidiranja.

Določitev najdaljšega obdobja revidiranja računovodskih izkazov s strani posameznega revizijskega partnerja ter obvezna rotacija po izteku tega roka, sta bistvenega pomena za zagotavljanje neodvisnosti ter za preprečevanje nevarnosti domačnosti in koristoljubja. Ker so se občasno pojavljali dvomi glede načina štetja let najdaljšega sodelovanja posameznega pooblaščenega revizorja kot ključnega revizijskega partnerja pri posameznem naročniku revizije računovodskih izkazov, je Agencija pripravila mnenje, ki omogoča ustrezno tolmačenje obvezne rotacije ključnih revizijskih partnerjev.

Hierarhija pravil revidiranja