Agencija je na podlagi Zakona o revidiranju in Uredbe 537/2014/EU sprejela Metodologijo izbora subjektov in predmetov nadzora, ki predstavlja usmeritve nadzorni skupini v povezavi z izborom revizijskih družb, revizijskih spisov ter področij v sklopu izbranih revizijskih spisov za izvedbo rednega nadzora kakovosti revidiranja. Predstavljeni so obvezni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri vsakokratnem izboru in dodatni kriteriji, ki jih lahko nadzorna skupina pri nadzoru upošteva. Usmeritve vsebujejo bistvena načela, ki izhajajo iz Uredbe, to je nadzorniški pristop na osnovi analize tveganj in minimalne zahteve, ki jih Uredba predpisuje za nadzor nad revizijskimi družbami, ki revidirajo subjekte javnega interesa.

Pregledi zagotavljanja kakovosti morajo biti ustrezni in sorazmerni glede na obseg in zapletenost poslovanja pregledanega pooblaščenega revizorja ali revizijskega družbe. Nadzorna skupina lahko izbere več kot en revizijski spis, če tako oceni na podlagi analize tveganj (npr. v primeru, da je ključni revizijski partner podpisal veliko število revizorjevih poročil pomembnih oziroma izpostavljenih družb). Med pomembne družbe se v prvi vrsti štejejo subjekti javnega interesa, med izpostavljene družbe pa katerekoli družbe, katerih izpostavljenost izhaja iz informacij iz okolja (npr. prijave tretjih oseb, tvegana panoga, itd.).

Kriteriji izbora revizijskih spisov za izbrano revizijsko družbo so:

  • narava revidiranca oziroma revizije: subjekt javnega interesa, velika organizacija, več lokacij, kompleksen proces konsolidacije, specifični sektorji, za katere je iz izkušenj znano, da so bolj tvegani (bančništvo, zavarovalništvo, nepremičnine, druge regulirane panoge);
  • značilnosti pooblaščenega revizorja: pooblaščeni revizor je bil na novo imenovan kot ključni revizijski partner, ugotovitve iz preteklih inšpekcijskih nadzorov (in/ ali preiskav), ključni revizijski partner še ni bil nadziran v sklopu rednega nadzora kakovosti, pomanjkljive izkušnje ključnega revizijskega partnerja glede na značilnosti posamezne revizije (npr. iz letnega poročanja izhaja, da oseba, ki ima večino klientov v industrijskem sektorju, revidira tudi banko);
  • dodatni kriteriji: revizije družb, ki so opredeljene kot bolj izpostavljene (veliko število zaposlenih, politična izpostavljenost, itd.), informacije, posredovane s strani drugih regulatorjev, informacije iz medijev (problem delujočega podjetja, prestrukturiranje, morebitne težave z davčnimi organi, sumi pranja denarja, pomembne spremembe vodstva, neustrezno korporativno upravljanje, itd.), prva revizija (tj. revizijska družba prvo leto revidira družbo), število porabljenih ur na projektu (razvidno iz obveznega poročanja revizijskih družb), cena posamezne revizije ter njene spremembe tekom let, znana in morebitna tveganja za neodvisnost (npr. zaradi opravljanja drugih storitev, itd.), revizijske družbe, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti pri predhodnih inšpekcijskih nadzorih, ali pa pri internih nadzorih (s strani njihovih mrež) ter novo nastale revizijske družbe in rotacija ključnega revizijskega partnerja in revizijske skupine;
  • pregled letnih poročil oz. drugih objavljenih informacij: razne prilagoditve revizorjevega poročila in / ali morebitno poudarjanje zadev, ključne revizijske zadeve v revizorjevemu poročilu, ključni podatki o revidirani družbi (tržna kapitalizacija, prihodki, neto sredstva, izstopajoče postavke (npr. dobro ime predstavlja pomemben del celotnih neto sredstev), pomembnost postavk, merjenih po pošteni vrednosti, ki zahtevajo visoko mero presoje oziroma obstaja velika ocenjevalna negotovost (npr. dobro ime, finančna sredstva / obveznosti, umeščena na 3. nivo hierarhije poštene vrednosti), pomembne neobičajne ali pa kompleksne transakcije, opisane v letnemu poročilu, pomembne spremembe glede na pretekle rezultate (tj. glede na primerljiva pretekla obdobja) in neustrezna oziroma manjkajoča razkritja v računovodskih izkazih glede na zahteve računovodskega okvira.

Kriteriji izbora področij za izbrane revizijske spise pa so naslednji:

a.) kriteriji za izbor področij pregleda (predmet pregleda so postavke, ki so materialno pomembne z vidika računovodskih izkazov):

  • prioritetna inšpekcijska področja na nivoju EU;
  • pomembni poslovni dogodki revidiranca, ki so se zgodili tekom poslovnega leta (prevzemi, združitve, problematika delujočega podjetja …);
  • področja, ki veljajo za tvegana po posameznih panogah (npr. pripoznavanje prihodkov pri revizijah gradbenih podjetij, popravki vrednosti posojil pri bankah, matematične rezervacije pri zavarovalnicah …).

b.) drugi kriteriji:

  • področja, identificirana na podlagi začetnega sestanka s ključnim revizijskim partnerjem (in člani revizijske skupine);
  • tvegana področja, ki jih je identificirala revizijska skupina;
  • področja, ki jih je kot pomembna določil pregledovalec kakovosti posla;
  • področja, kjer je prisotna pomembna presoja in ocenjevalna negotovost;
  • področja, na katera so imele vpliv neobičajne oziroma kompleksne transakcije (npr. transakcije, ki so neobičajne v sklopu normalnega poslovanja posamezne družbe);
  • področja, ki imajo pomemben vpliv na računovodske izkaze;
  • področja, ki imajo pomemben vpliv na ključne dejavnike uspeha (KPI), vključno z zavezami v kreditnih pogodbah;
  • aktualne objave in spremembe na področju računovodskih in revizijskih standardov, ki imajo neposreden vpliv na izbrani revizijski spis;
  • predhodne interne oz. eksterne inšpekcijske ugotovitve;
  • spremembe vodstva pri revidirani družbi;
  • informacije iz medijev, če jih je mogoče povezati s konkretnimi področji revizije (npr. tožbe);
  • pretekle izkušnje Agencije s posamezno revizijsko družbo in s posameznim pooblaščenim revizorjem.