IFIAR objavil poročilo o uporabi tehnologije v reviziji (2026)

IFIAR je objavil poročilo »Uporaba tehnologije v reviziji – inovacije in kakovost revizije« (2026), ki obravnava vpliv hitrega tehnološkega razvoja na izvajanje revizij. Poročilo temelji na ugotovitvah in izmenjavi informacij med regulatorji ter ponuja vpogled v ključne trende, prakse in izzive pri uporabi naprednih tehnologij v reviziji.

Uporaba orodij, kot so umetna inteligenca, napredna analitika podatkov in avtomatizacija, lahko pomembno prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti revizij, zlasti pri ocenjevanju tveganj in obdelavi velikih količin podatkov. Hkrati pa tehnologija prinaša tudi nova tveganja, povezana z nadzorom, odgovorno uporabo tehnologije ter morebitnim pretiranim zanašanjem na rezultate avtomatiziranih orodij.

Poudarki poročila:

  • krepitev uporabe umetne inteligence, analitike podatkov in avtomatiziranih orodij v reviziji,
  • vpliv tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, zlasti pri ocenjevanju tveganj in analizi podatkov,
  • potreba po krepitvi sistemov upravljanja kakovosti in nadzora nad uporabo tehnologije,
  • pomen ohranjanja strokovne presoje revizorjev in odgovornosti za sprejete odločitve,
  • nujnost vzpostavitve ustreznih upravljavskih in nadzornih mehanizmov na ravni revizijskih družb in mrež,
  • vse večja kompleksnost naprednih tehnologij (npr. umetna inteligenca), ki zahteva prilagoditev nadzornih pristopov.

Celotno poročilo je dostopno na spletnih straneh IFIAR.

IFIAR releases 2026 Report on the use of technology in audits – IFIAR

Plenarno srečanje IFIAR 2026 v Parizu ob 20-letnici delovanja organizacije

Med 21. in 23. aprilom 2026 je v Parizu potekalo plenarno srečanje Mednarodnega foruma neodvisnih regulatorjev na področju revidiranja (International Forum of Independent Audit Regulators), ki letos zaznamuje 20 let svojega delovanja. Srečanje je gostil francoski javni nadzorni organ na področju revidiranja (Haute Autorité de l’audit – H2A), udeležili pa so se ga predstavniki regulatorjev iz 50 jurisdikcij, med njimi tudi predstavniki Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Srečanje je bilo namenjeno obravnavi ključnih razvojnih trendov na revizijskem trgu ter potrditvi strateškega načrta IFIAR za obdobje 2026–2031.

Plenarno zasedanje je predstavljalo osrednji forum za razpravo o aktualnih regulatornih vprašanjih in izzivih, ki vplivajo na kakovost revidiranja in učinkovitost nadzora nad revizijsko dejavnostjo. Posebna pozornost je bila namenjena vplivu umetne inteligence na revizijske postopke ter nadzorne prakse, pri čemer je bilo poudarjeno, da je razumevanje in ustrezna uporaba novih tehnologij ključnega pomena za nadaljnji razvoj učinkovitega regulatornega okvira.

V okviru tematskih razprav so udeleženci obravnavali uporabo tehnologije v mednarodnih revizijskih mrežah, alternativne modele lastništva in financiranja revizijskih družb ter razvoj področja zagotavljanja trajnostnosti. Razprave so bile usmerjene v presojo vpliva teh trendov na neodvisnost, upravljanje in kakovost revidiranja ter na prilagajanje nadzornih pristopov regulatorjev.

Pomemben del programa so predstavljale tudi predstavitve mednarodnih organov, pristojnih za določanje standardov, ki so osvetlile razvoj standardov in reforme upravljanja na področju revidiranja in etike. Predstavniki največjih globalnih revizijskih mrež so regulatorjem predstavili ukrepe za krepitev kakovosti revidiranja, vključno z izboljšavami notranjih sistemov, procesov in organizacijske kulture.

IFIAR ima kot globalno združenje neodvisnih regulatorjev revidiranja, ustanovljeno leta 2006, ključno vlogo pri krepitvi mednarodnega sodelovanja in izmenjave dobrih praks na področju nadzora nad revidiranjem. Plenarno srečanje je ponovno potrdilo pomen usklajenega delovanja regulatorjev pri obravnavi skupnih izzivov z namenom zagotavljanja visoke kakovosti revidiranja in varovanja javnega interesa.

Ključni poudarki 30. plenarnega zasedanja CEAOB

Odbor evropskih organov za nadzor nad revidiranjem (CEAOB – Committee of European Auditing Oversight Bodies) je 10. in 11. marca 2026 v Bruslju izvedel svoje 30. plenarno zasedanje, na katerem je sodelovala tudi predstavnica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

CEAOB združuje neodvisne nadzorne organe držav članic EU na področju revidiranja ter prispeva k usklajevanju nadzornih praks in krepitvi kakovosti revidiranja na ravni Evropske unije.

Na plenarnem zasedanju so člani obravnavali številna aktualna vprašanja, med drugim sprejeli letno poročilo CEAOB za leto 2025 ter razpravljali o pobudah Evropske komisije za krepitev javnega nadzora nad revidiranjem v EU.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi razvoju na področju standardov, predvsem standardov, povezanih z dajanjem zagotovil glede poročanja o trajnostnosti, ter krepitvi sodelovanja med regulatorji.

Člani so obravnavali tudi aktivnosti posameznih strokovnih podskupin, med drugim na področju nadzora, inšpekcij, mednarodnega sodelovanja in spremljanja trga, ter opredelili prednostne naloge za prihodnje obdobje. Letno poročilo CEAOB povzema glavne aktivnosti in dosežke na področju nadzora nad revidiranjem v EU in izpostavlja ključna področja sodelovanja in prihodnje usmeritve na evropski ravni. Poročilo je dostopno tukaj

Globalni trendi kakovosti revidiranja: objavljeno poročilo IFIAR za leto 2025

IFIAR (International Forum of Independent Audit Regulators) je mednarodno združenje neodvisnih regulatorjev na področju revidiranja, katerega članica je tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Agencija je v okviru tega prispevala k mednarodni raziskavi IFIAR o ugotovitvah inšpekcijskih nadzorov za leto 2025, ki združuje podatke regulatorjev iz 52 držav.

Poročilo ponuja vpogled v ključne globalne trende na področju kakovosti revidiranja ter prispeva k boljšemu razumevanju izzivov in napredka pri zagotavljanju kakovostnih revizijskih storitev. Rezultati temeljijo na pregledih sistemov obvladovanja kakovosti in posameznih revizijskih poslov, pri čemer ugotovitve kažejo, da ostaja zagotavljanje visoke kakovosti revidiranja pomemben izziv in področje nadaljnjih izboljšav.

IFIAR s takšnimi analizami spodbuja sodelovanje med regulatorji in revizijskimi družbami ter podpira skupna prizadevanja za visoko kakovost revidiranja na globalni ravni. S sodelovanjem v tej raziskavi je Agencija aktivno prispevala k mednarodni izmenjavi dobrih praks ter h krepitvi kakovosti revidiranja v Sloveniji, z namenom zagotavljanja zaupanja javnosti in stabilnega delovanja trga.

Poročilo IFIAR o ugotovitvah inšpekcijskih nadzorov za leto 2025 je dostopno tukaj

Predlog zakona o osebni asistenci

V javni obravnavi je predlog zakona o osebni asistenci (ZOA), ki vključuje tudi spremenjene zahteve, ki se nanašajo na delo revizorjev. Agencija je z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že vzpostavila stik in posredovala pobudo za uskladitev pričakovanj glede samih zahtev, ki se nanašajo na obveznosti revizorjev v skladu z ZOA ter uskladitev predlaganih zahtev s pravili revidiranja.

Agencija bo v nadaljevanju aktivno spremljala spremembe na tem področju ter v primeru zaznanih potreb pripravila tudi usmeritve revizorjem glede poročanja v skladu z zahtevami ZOA.        

MSR 260 (prenovljen) in MSR 700 (prenovljen) – posodobitev

S prevodom Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (izdaja 2024), je Agencija na prvo raven Hierarhije pravil revidiranja posledično prenesla tudi posodobljen MSR 260 (prenovljen) – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje in posodobljen MSR 700 (prenovljen) – Oblikovanje mnenja in poročanje o računovodskih izkazih.

Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake in Mednarodni standardi neodvisnosti – izdaja 2024

Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake in Mednarodni standardi neodvisnosti – izdaja 2024

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je skladno s svojimi pristojnostmi zagotovila prevod Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti); izdaja 2024, ki nadomešča izdajo leta 2022 in vključuje spremembe izdaje 2023 in 2024.

Mednarodni kodeks etike za računovodske strokovnjake je uvrščen na prvo raven Hierarhije pravil revidiranja.

Spremembe se nanašajo na:

  • spremembe v razdelkih 300, 310, 320, 360, 400, 405, 510, 540, 605, 800, 900, 940 in 990, ki so posledica spremenjene opredelitve “delovne skupine za posel” in “revizije skupine” (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2023 ali pozneje),
  • prenehanje veljavnosti določbe Z540.20 (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2023 ali pozneje),
  • spremenjeno opredelitev subjekta javnega interesa (SJI), ki med drugim določa širši seznam obveznih kategorij SJI-ja, vključno z novo kategorijo »organizacije, s katero se javno trguje«, ki nadomešča kategorijo »kotirajoča organizacija« (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2024 ali pozneje),
  • spremenjeni opredelitvi »naročnik revizije« in »naročnik revizije skupine« v pojmovniku, ki izhajata iz odobrenih sprememb opredelitev kotirajoče organizacije in subjekta javnega interesa (veljavno za revizije računovodskih izkazov in računovodskih izkazov skupine za obdobja, ki so se začele 1. decembra 2024 ali pozneje),     
  • določbe kodeksa, povezane s tehnologijo (veljavno za revizije računovodskih izkazov za obdobja, ki so se začele 15. decembra 2024 ali pozneje)        

Izdaja 2024 vsebuje tudi spremembe, ki so začele veljati po 30. juniju 2025, in so objavljene na koncu Kodeksa. Nanašajo se na:

  • davčno načrtovanje in s tem povezane storitve, ki so obravnavane v novih razdelkih 280 in 380,
  • uvedbo razdelka 380, ki se odraža tudi v spremembi razdelka 321.

Sprejem direktive, ki nadaljuje poenostavitve na področju trajnostnega poročanja in dajanja zagotovil

Skladno s pričakovanji, so bile sprejete poenostavitve na področju trajnostnega poročanja podjetij in dajanja zagotovil. Tako je bila v okviru zakonodajnega paketa Omnibus sprejeta Direktiva 2026/470, katere najpomembnejši cilj je zmanjšanje upravnih bremen in povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Ključna sprememba na področju trajnostnega poročanja so določeni višji pragovi za obveznost trajnostnega poročanja. Z namenom zmanjšanje bremena poročanja za podjetja in za bolj sorazmerno doseganje ciljev poročanja, se obveznost priprave in objave poročil o trajnostnosti na posamični ravni omejuje na podjetja in skupine s čistim prihodkom nad 450.000.000 EUR in s povprečno več kot 1 000 zaposlenimi v poslovnem letu. S spremembo se bo torej bistveno zmanjšala zavezanost k trajnostnemu poročanju. Podjetja in skupine, ki ne dosegajo navedenega praga, bodo lahko prostovoljno poročala o trajnostnosti. Spremembe se uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo 1. 1. 2027 ali kasneje.

Direktiva predvideva tudi spremembe evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) in nalaga Evropski komisiji, da v šestih mesecih od uveljavitve direktive prenovi prvi sklop ESRS z namenom poenostavitve in ciljem zmanjšanja podatkovnih točk.

Poenostavljajo se tudi zahteve glede dajanja zagotovil s poenostavitvijo pogojev za revizorje in novim rokom za sprejetje standardov za omejeno zagotovilo s strani Evropske komisije na 1. julij 2027, hkrati pa je bila odpravljena zahteva po uvedbi standardov za sprejemljivo zagotovilo, da bi se podjetjem prihranili stroški v zvezi s storitvami dajanja zagotovil o trajnostnosti.

Direktiva 2026/470 začne veljati dne 18. 3. 2026, države članice pa imajo rok za implementacijo in uskladitev predpisov, ki urejajo trajnostno poročanje in dajanje zagotovil o trajnostnosti, do 19. 3. 2027.

Pripombe in odgovori v zvezi s Pravilnikom o dodatnem izobraževanju

Dne 2.2.2026 smo javnost obvestili, da je 31.1.2026 pričel veljati Pravilnik o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti (v nadaljevanju: Pravilnik). Več o tem je mogoče prebrati TUKAJ.

V postopku priprave pravilnika je Agencija izvedla tudi javno razpravo, v okviru katere sta pripombe posredovala:

– pooblaščena revizorka in

– Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju: Inštitut).

Ob tem dodajamo, da vsebina pripomb Inštituta ni bila obravnavana v okviru Revizijskega sveta Inštituta, ki je skladno s Statutom Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 60/20, 78/24 in 60/25) med drugim pristojen za dajanje mnenj in predlogov svetu Inštituta in direktorju glede razvoja dejavnosti na področju revizijske stroke.

Ne glede na navedeno je Agencija vse prejete pripombe skrbno pregledala in jih celovito obravnavala pred pripravo končnega besedila Pravilnika. Pri svojem delovanju namreč izhaja iz cilja zagotavljanja kakovostne, sorazmerne in sodobne regulative na področju revidiranja v javnem interesu, na podlagi česar pripombe, strokovna stališča, predloge in utemeljene pobude strokovnih združenj ter druge zainteresirane javnosti razume kot pomemben prispevek k strokovnemu dialogu in razmisleku o morebitnih izboljšavah regulativnega okvira. Zaradi transparentnosti postopka prejete pripombe skupaj z odgovori oziroma pojasnili objavljamo na tej strani.

Prejete pripombe:

Odgovori in pojasnila Agencije:

Scroll to Top
Scroll to Top