Mnenje Agencije: dajanje zagotovil o trajnostnosti za leto 2023

Agencija meni, da posli dajanja zagotovil o trajnostnosti za poslovno leto 2023 predstavljajo dobršno mero tveganja za kakovost, saj gre za novo vrsto storitev tako za naročnika kot za revizijsko družbo. Če se revizijska družba vseeno odloči, da bo sprejela posel dajanja zagotovila o trajnostnosti že za poslovno leto 2023, Agencija opozarja, da je treba veliko pozornost nameniti predvsem postopkom sprejema posla, v okviru katerih mora pridobiti zadostne in ustrezne informacije za sestavitev pogodbe ter o okoliščinah posla. Ti posli se bodo v skladu z ZRev-2 obravnavali kot posli revidiranja, ki morajo biti izvedeni upoštevajoč vsa relevantna pravila revidiranja.

Celotno mnenje Agencije glede dajanja zagotovil o trajnostnosti za leto 2023 si lahko preberete na tej povezavi

Izobraževanje o poročanju podjetij o trajnostnosti

Agencija je že konec leta 2023 najavila, da v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za revizijo (v nadaljevanju Inštitut) pripravlja koncept in dogovarja vsebino dodatnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev, ki bo po zakonski ureditvi tega področja štelo kot izobraževanje za pooblaščene revizorje za pridobitev dodatnega dovoljenja za opravljanje nalog dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.

V povezavi s tem vas obveščamo, da Inštitut že v mesecu januarju pripravlja prvo izobraževanje, ki bo predvidoma štelo kot izobraževanje za pridobitev dodatnega dovoljenja (povezava na seminar). Za pooblaščene revizorje, ki se ne bodo odločili za vključitev v izobraževanje oziroma za pridobitev dodatnega dovoljenja za opravljanje nalog dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, bo to izobraževanje štelo kot dodatno izobraževanje z oznako B.

Vplivi sprememb MRS 1 na nekatere MSR-je

IFAC je v novem Priročniku mednarodnih objav s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike (2022), ki ga je objavil oktobra 2023, predstavil tudi določene uredniške in druge spremembe v priročniku.

Med drugim so spremembe posledica učinka spremembe MRS 1. Kot je opisano v IAASB-jevi publikaciji Amendments to IAS 1 and the Impact on the ISAs: Disclosure of Material Accounting Policy Information (november 2022), spremembe MRS 1 vplivajo tudi na MSR-je. V MRS 1 se je pojem “povzetki pomembnih računovodskih usmeritev”, zamenjal s “pomembne informacije o računovodskih usmeritvah”. Ta sprememba zahteva popravke primerov revizorjevih poročil in druge popravke v naslednjih MSR-jih:

MSR 210: Dogovarjanje o pogojih za revizijske posle 

MSR 510: Začetni revizijski posli – Začetna stanja 

MSR 570 (prenovljen): Delujoče podjetje 

MSR 600 (prenovljen): Posebne presoje – Revizije računovodskih izkazov skupin (vključno z delom revizorjev sestavnih delov) 

MSR 700 (prenovljen): Oblikovanje mnenja in poročanje o računovodskih izkazih 

MSR 705 (prenovljen): Prilagoditve mnenja v poročilu neodvisnega revizorja 

MSR 706 (prenovljen): Odstavki o poudarjanju zadev in o drugih zadevah 

MSR 710: Primerjalne informacije 

MSR 720 (prenovljen): Revizorjeve naloge, povezane z drugimi informacijami v dokumentih, ki vsebujejo revidirane računovodske izkaze 

MSP 2400 (prenovljen): Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti 

Pri tem bi radi poudarili, da sprememba vpliva na tiste zglede revizorjevih poročil v MSRjih, pri katerih je se kot računovodski okvir uporabljajo MSRPji. Agencija meni, da revizorji lahko pri pripravi revizorjevih poročil nov pojem uporabljajo tudi v povezavi s SRSji kot okvirom računovodskega poročanja. To velja, ne glede na to, da Stališče 1 v tem delu še ni bilo spremenjeno.

Prav tako so bile decembra 2023 opravljene nekatere terminološke uskladitve zgledov revizorjevih poročil v MSR 700 s tistimi iz Stališča 1, zato predlagamo, da ste pri ogledu sprememb zgledov pozorni tudi nanje.

Mnenje Agencije – spremljanje kakovosti zunanjega revizorja

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem podaja mnenje o načinu poročanja o kazalnikih kakovosti revidiranja, ki so predstavljeni v Smernicah za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja, objavljenih oktobra 2018. Mnenje Agencije je, da se morajo revizijske družbe pri poročanju revizijskim komisijam o porabi časa na tveganih področjih z njimi dogovoriti za natančen pomen pojma tveganih področij, ter revizijskim komisijam jasno predstaviti, ali evidenco porabe časa vodijo na način, da podatke o porabi časa na tveganih področjih revidiranja lahko zagotovijo.

Celotno besedilo je dostopno Tukaj

Obvestilo o začetku veljavnosti določb direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti

Z letom 2024 bodo stopile v veljavo določene novosti, ki jih določa CSRD. S področja revidiranja je najpomembnejša določitev prehodnega obdobja, ko pooblaščeni revizorji z veljavnim dovoljenjem na dan 1. 1. 2024, za izvajanje dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, v prehodnem obdobju ne bodo potrebovali posebnega dovoljenja ali izobraževanja.

Navedena določba bo morala biti prenesena v naš pravni red, pri tem pa CSRD določa, da je potrebna implementacija direktive v pravni red držav članic do 6. 7. 2024, kar pomeni, da že sama direktiva predvideva retroaktivno uporabo določb.

CSRD torej omogoča pooblaščenim revizorjem, da lahko od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2025 opravljajo naloge dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti brez posebnih, dodatnih izobraževanj, morajo pa se v tem vmesnem obdobju, če bodo želeli take naloge opravljati tudi po 1. 1. 2026, dodatno izobraziti.

Agencija se že dogovarja s Slovenskim inštitutom za revizijo glede priprave izobraževanj pooblaščenih revizorjev, ki se bodo nanašala na naslednja področja:

  • pravne zahteve in standardi v zvezi s pripravo letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti,
  • analiza trajnostnosti,
  • postopki skrbnega pregleda glede zahtev v zvezi s trajnostnostjo,
  • pravne zahteve in standardi dajanja zagotovil za poročanje o trajnostnosti.

Prva predavanja se bodo začela predvidoma že v drugem četrtletju leta 2024. Vsem pooblaščenim revizorjem, ki želijo pridobiti dodatno dovoljenje za opravljanje nalog dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, torej da bodo to dejavnost opravljali tudi po 1. 1. 2026, predlagamo udeležbo na izobraževanjih že pred zakonsko ureditvijo tega področja.

Obveščamo vas še, da postopek prenosa CSRD v slovensko zakonodajo že poteka in sta v pripravi tako novela Zakona o revidiranju, kot tudi novela Zakona o gospodarskih družbah.

O vseh novostih bo Agencija sproti obveščala na spletni strani, pooblaščene revizorje pa tudi po elektronski pošti.

Objavljeno je Stališče 10

Obveščamo vas, da je bilo v Uradnem listu RS, št. 130/2023 objavljeno Stališče 10 – Posli dajanja zagotovil o primernosti in pravilnosti uporabe sodil za delitev gospodarskih kategorij po dejavnostih.

Stališče Agencije o poslih dajanja zagotovil o primernosti in pravilnosti uporabe sodil za delitev gospodarskih kategorij po dejavnostih ureja izvajanje poslov dajanja zagotovil o primernosti sodil za delitev posrednih stroškov (oziroma tistih gospodarskih kategorij, ki jih naročnik ne more neposredno razporejati na različne dejavnosti) po različnih dejavnostih naročnika in pravilnosti njihove uporabe.

Celoten tekst Stališča 10 je objavljen v okviru druge ravni Hierarhije pravil revidiranja (Tukaj)

Poročilo o tematskem pregledu uvajanja sistema upravljanja kakovosti revizijske družbe

Na Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem smo pripravili Poročilo o tematskem pregledu uvajanja sistema upravljanja kakovosti revizijske družbe v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti MSUK 1, ki od revizijskih družb zahteva bolj individualen pristop kot prejšnji MSOK 1.

Glede na ugotovitve Agencije v okviru nadzora pregledanih registrov tveganj posameznih revizijskih družb ter vprašanja revizijskih družb, ki se nanašajo na to področje, je Agencija to področje ocenila kot najpomembnejše, ter se pri pripravi tematskega pregleda osredotočila predvsem na pregled registrov tveganja, in sicer pregled določanja ciljev kakovosti, ustreznosti opredelitve tveganj in odzivov na opredeljena tveganja.

V okviru tematskega pregleda je Agencija pregledala registre tveganj 18 revizijskih družb, ki so bile razdeljene v štiri skupine glede na število zaposlenih, število zaposlenih pooblaščenih revizorjev in prihodke iz naslova revidiranja računovodskih izkazov. BIG 4 revizijske družbe niso bile predmet tematskega pregleda in jih bo Agencija obravnavala ločeno.

Glavni cilj Agencije pri izvedbi tematskega pregleda je bila torej analiza določanja ciljev kakovosti, prepoznavanja in ocenjevanja tveganj za kakovost ter načrtovanje in izvajanje odzivov na tveganja za kakovost, ki so jo izvedle revizijske družbe, ki so bile vključene v vzorec za tematski nadzor, in s tem med drugim pomagati revizijskim družbam pri letnem ovrednotenju sistema upravljanja kakovosti., pri čemer smo na podlagi primerjave registrov tveganj med revizijskimi družbami, skušali podati mnenje o ustreznosti ali neustreznosti posameznih opisov tveganj in ukrepov zanje kot tudi ovrednotenje ciljev kakovosti v luči ugotovitev Agencije, ki izhajajo iz analize trga ter rednih nadzorov nad revizijskimi družbami.

Agencija pričakuje, da boste revizijske družbe skrbno pristopile k ponovnemu ovrednotenju sistema kakovosti ter k ponovni presoji svojih registrov tveganj, ter jih glede na ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, ustrezno dopolnile.

Agencija, bo ustreznost sistema upravljanja kakovosti v skladu z MSUK 1 preverjala v okviru rednih nadzorov, kjer bo posebno pozornost namenila registrom tveganj, predvsem z vidika ovrednotenja in opisa tveganj,  odzivov na ta tveganja, ter prilagojenosti le teh posamezni revizijski družbi.

Poročilo je objavljeno na spletni strani Agencije: https://www.anr.si/nadzor/nadzorniska-porocila/porocila-o-pregledih-kljucnih-revizijskih-zadev/

Scroll to Top
Scroll to Top