Učinek vojne v Ukrajini in sprejetih ukrepov na širši mednarodni ravni na delo revizorjev

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem obsoja vsakršna nasilna dejanja in vojaško agresijo, ki ima uničujoče posledice za prebivalstvo. Posledice vojne in vsi sprejeti ukrepi na širši mednarodni ravni vplivajo neposredno in posredno tudi na slovenske gospodarske družbe in s tem tudi revizorje, ki morajo kljub vsem okoliščinam, pritiskom negotovosti in časovnih rokov, še naprej v celoti spoštovati Mednarodne standarde revidiranja. Poudariti želimo pomembnost revizorjevega obravnavanja vseh izzivov, ki jih povzročajo navedene okoliščine tako revidiranim družbam kot njihovemu poročanju.

Združenje Accountancy Europe je 9. 3. 2022 na spletnih straneh objavilo opozorilo glede učinka vojne v Ukrajini in njenih posledic na delo računovodskih strokovnjakov. Revizorje opozarjamo, da naj bodo pri reviziji računovodskih izkazov družb za leto 2021, še posebej pozorni na:

  • vpliv vojne na revizorjevo oceno tveganja podjetja;
  • pridobivanje ustreznih in zadostnih revizijskih dokazov;
  • vpliv na revizorjevo oceno delujočega podjetja;
  • vpliv prihodnjih obetov podjetja na revizorjevo poročilo;
  • razmislek o ustreznosti razkritij poslovodstva o vplivu vojne;
  • možne učinke na revizorjevo poročilo;
  • možne učinke na revizorjev sprejem ali nadaljevanje posla.

Podrobneje so navedene zadeve obravnavane na tej povezavi.

18. plenarno zasedanje CEAOB

8. in 9. marca 2022 je prek videokonferenčne povezave potekalo 18. plenarno zasedanje članov CEAOB (Odbor evropskih revizijskih nadzornih organov), ki sta se ga udeležila tudi dva predstavnika Agencije.

Člani so sprejeli naslednje dokumente:

  • Letno poročilo CEAOB za leto 2021;
  • priporočilo za revizorje tretjih držav za izdajatelje, za katere veljajo zahteve ESEF;
  • ustanovitev delovne skupine za nadaljnji prispevek k posvetovanju Evropske komisije v zvezi s tematiko »Poročanju podjetij – izboljšanje kakovosti in izvrševanja«.

Druge teme, o katerih so razpravljali člani, so zajemale poročanje o aktivnostih združenja EFRAG (European Financial Reporting Advisory Group) na področju trajnostnega poročanja, prispevek CEAOB k tem aktivnostim in poročanje članov o mednarodnem sodelovanju z organi tretjih držav. Predstavljene so bile tudi nedavne aktivnosti podskupin CEAOB.

Združenje CEAOB je v okviru svoje dejavnosti ozaveščanja različnih deležnikov in zainteresiranih strani na srečanje povabilo predstavnike Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo in združenji EACLN (European Audit Committee Leadership Network) in EIOPA (European Insurance and Occupational Pensions Authority), z namenom povezovanja o temah skupnega interesa.

Več o delovanju CEAOB tukaj.

Opozorilo na zagotavljanje zadostnih virov za kakovostno opravljanje revidiranja

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) ponovno opozarja vse revizijske družbe (objava Agencija v zvezi s tem že 17. decembra 2021: povezava), da v nadzorih nad kakovostjo dela revizijskih družb ugotavlja, da določene revizijske družbe ne zagotavljajo zadostnih kadrovskih virov in posledično v pogodbah dogovorijo nezadostno število ur za kakovostno izvajanje revizij računovodskih izkazov. Agencija namreč ugotavlja, da je bilo v okviru nadzora nad pooblaščenimi revizorji, ki so revizijo računovodskih izkazov izvedli z velikim odstopanjem navzdol od povprečno porabljenih ur za posamezen revizijski posel (glede na velikost revidirane družbe) na trgu, ugotovljenih več in težje kršitve pravil revidiranja, ter izrečenih več ukrepov nadzora, kot pri pooblaščenih revizorjih, ki so za izvedbo revizije porabili večje število ur. Obstaja torej korelacija med številom načrtovanih in dejansko opravljenih ur za izvedbo posamezne revizije računovodskih izkazov in kakovostjo opravljenega dela ter posledično ugotovljenimi nepravilnostmi in izrečenimi ukrepi nadzora.

Zaradi navedenega vas opozarjamo na Priporočilo 1 za zagotavljanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov, ki je bilo sprejeto na 16. seji strokovnega sveta Agencije dne 14. 6. 2010. Iz navedenega priporočila izhaja, da naj predvideno število delovnih ur, ki jih opravi revizijska družba pri naročniku revidiranja računovodskih izkazov, ki po kriterijih zakona, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje pogoje za:

  • srednjo družbo, ne bo manjše od 150 ur;
  • veliko družbo, ne bo manjše od 300 ur.

Vrsta in obseg načrtovalnih del ter posledično potrebnih ur za izvedbo načrtovanih del, se razlikuje glede na obseg poslovanja, zapletenost in velikost naročnika, glede na pretekle izkušnje ključnih članov revizijske skupine s tem naročnikom oziroma panogo, v kateri deluje in glede na spremembe okoliščin, ki se lahko pojavijo med revizijskim poslom. Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZRev-2 mora revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov zagotoviti tudi, da so ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji, ki podpišejo revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, in pooblaščeni revizorji, ki sodelujejo pri revidiranju, udeleženi pri revidiranju skupno z najmanj 15 odstotki delovnega časa, porabljenega za vsak revizijski posel, in da predstavlja skupno število delovnih ur osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju v revizijski skupini največ 25 odstotkov skupnega števila ur.

Revizijske družbe morajo skladno z ZRev-2 glede na obseg in zahtevnost poslovanja naročnika revizije računovodskih izkazov ključnemu revizijskemu partnerju zagotoviti zadostno število delovnih ur, v okviru katerih lahko člani revizijske skupine opravijo ustrezne revizijske postopke in pridobijo zadostne revizijske dokaze, ter jih ustrezno dokumentirajo v revizijskem spisu.

Če revizijska družba na podlagi strokovne presoje oceni, da pri konkretnem naročniku obstajajo utemeljeni razlogi, ki ne opravičujejo načrtovanja revizije v priporočenem minimalnem obsegu ur, kot je predviden s priporočili, Agencija priporoča, da svojo strokovno presojo v revizijski dokumentaciji ustrezno dokumentira. Slabo finančno stanje naročnika ali nezmožnost doseči primerno ceno revidiranja ne predstavlja utemeljenega razloga. Priporočila opozarjajo na najmanjši možen obseg števila ur in utemeljeno je pričakovati, da bodo veliko revizijskih poslov načrtovanih za višji obseg ur od določenega minimuma, upoštevajoč zahteve MSR 300 (Načrtovanje revizije računovodskih izkazov) v zvezi z načrtovanjem revizije računovodskih izkazov.  

Prav tako priporočilo daje usmeritev revizijskim družbam glede največjega števila revizorjevih poročil o revidiranih računovodskih izkazih, za katere naj bi odgovarjal ključni revizijski partner, in sicer naj to število ne bi znašalo več kot 25 revizorjevih poročil o opravljeni reviziji posamičnih računovodskih izkazov in njim pripadajočih poročil o opravljeni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov za velike gospodarske družbe. Število revizorjevih poročil o revidiranih računovodskih izkazih se poveča, če gre za revizije srednjih družb (koeficient 0,67) oziroma majhnih gospodarskih družb (koeficient 0,33). Pri tem dodajamo, da zaradi naknadnih sprememb Zakona o revidiranju[1] o sopodpisovanju revizorjevih poročil, ta omejitev ne velja za partnerje, ki sopodpišejo revizorjevo poročilo in s tem prevzamejo odgovornost za opravljeno revizijo v skladu z notranjim obvladovanjem kakovosti revizijske družbe. Tudi tu velja, da če revizijska družba na podlagi strokovne presoje oceni, da pri pooblaščenem revizorju obstajajo utemeljeni razlogi, da lahko podpiše več revizorjevih poročil, kot je to predvideno s priporočili, revizijska družba svojo strokovno presojo ustrezno dokumentira.

Dodatno je v priporočilu navedeno, da neustrezna cena revizije računovodskih izkazov, v povezavi z nezadostnim številom ur za posameznega naročnika, predstavlja grožnjo neodvisnosti revidiranja in povečuje tveganje nekvalitetno opravljene revizije. Priporoča se, da se za določitev ustrezne cene revizijske družbe upoštevajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki so objavljane na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo (povezava: https://si-revizija.si/datoteke/revizorji/2711/smernice-cen-revidiranje.pdf).

Priporočilo je namenjeno predvsem zagotavljanju večje kakovosti dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev pri revidiranju računovodskih izkazov, poleg tega pa tudi kot pomoč revizijskim družbam pri načrtovanju potrebnega obsega revizije in obsega predvidenega časa za kakovostno opravljanje revizijskih storitev.

Agencija bo na podlagi mesečnega poročanja revizijskih družb tudi v nadaljevanju redno spremljala načrtovane ure pri novo sklenjenih pogodbah ter po potrebi pozvala posamezno revizijsko družbo k pojasnilu odstopanj. Odstopanja bodo ovrednotena in upoštevana pri načrtovanju nadzorov nad zakonitostjo in kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev, saj kot izhaja iz opravljenih nazorov v preteklih letih, premajhno število ur za revidiranje računovodskih izkazov predstavlja pomemben dejavnik tveganja in nakazuje na veliko verjetnost neustrezno opravljenega dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev.

Z letom 2022 se za večino revidiranih družb začne nov cikel sklepanja 3-letnih pogodb za revizije računovodskih izkazov. Agencija revizijske družbe poziva, naj pri sklepanju novih pogodb o revidiranju načrtujejo revizije računovodskih izkazov ob upoštevanju teh priporočil in s tem ustrezno obvladujejo pomembno tveganje pri zagotavljanju, da bodo v celoti spoštovane določbe predpisov in pravil obvladovanja kakovosti na ravni revizijskih družb.


[1] Uradni list RS 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21

Obveščanje Agencije o odstopih in razrešitvah

Na Agenciji smo v zadnjem času prejeli, poleg obvestil o razrešitvah revizijskih družb oziroma o odstopu revizijskih družb od revizij računovodskih izkazov v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, tudi več obvestil o prekinitvah storitev revidiranja, ki niso revizije računovodskih izkazov.

Obveščanje Agencije o odstopih in razrešitvah je določeno v tretjem odstavku 37. člena in tretjem odstavku 78. člena Zakona o revidiranju ter v 6. členu Pravilnika o poročanju revizijskih družb, ki določajo, da morajo naročniki in revizijske družbe Agencijo obvestiti o odstopu ali razrešitvi v roku 15 dni od takega dogodka. Ob jezikovni razlagi navedenih določb je razvidno, da je zakonodajalec predvidel poročanje o odstopih in razrešitvah v zvezi z revizijami računovodskih izkazov, ne pa o prekinitvi katerega koli revizijskega posla.

Glede na navedeno Agencije ni treba obveščati o prekinitvah pogodb za druge posle revidiranja (npr. za dogovorjene postopke).

Mnenje Agencije glede revizorjevega poročanja v skladu z Zakonom o društvih

Agencija objavlja mnenje glede revizorjevega poročanja v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS št. 64-11- uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg). V mnenju so podana podrobnejša pojasnila glede priprave revizorjevega poročila o dodatnih zakonskih zahtevah poročanja v okviru revidiranja računovodskih izkazov društev po Zakonu o društvih.

Celotno besedilo je dostopno tukaj

Revizorjev pregled poročila o prejemkih

Zakon o gospodarskih družbah je z novelo ZGD-1K za družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (javne družbe), uveljavil obvezno pripravo dveh dokumentov, in sicer politike prejemkov (člen 294.a ZGD-1) in poročila o prejemkih (člen 294.b ZGD-1).

Več o objavi in prvem letu poročanja glede politike prejemkov in poročila o prejemkih s strani javnih družb v skladu z ZGD-1K je zapisano v okrožnici ATVP. Kot izhaja iz okrožnice ATVP, je stališče ATVP, kot primarnega regulatorja javnih družb ter MGRT, kot resornega ministrstva, da bodo za poslovno leto 2021 javne družbe poročilo o prejemkih za poslovno leto 2021 pripravile »v okviru razpoložljivih podatkov«, ter ga predvidoma v letu 2022 predložile letni skupščini v posvetovalno glasovanje. MGRT je še zapisalo: »Poročilo o prejemkih se lahko pripravi na podlagi 294.b člena ZGD-1 v obsegu, kot se lahko (podatki, ki jih je možno navesti, se navedejo, v preostalem delu se poda pojasnilo).«. O poročilih o prejemkih, ki bodo lahko v celoti sledila določbam 294.b člena ZGD-1, se bo lahko prvič na skupščinah glasovalo šele v letu 2023.

Skladno s šestim odstavkom 294.b člena ZGD-1 mora poročilo o prejemkih pregledati revizor. Pri tem mora preveriti, ali poročilo o prejemkih vsebuje podatke iz drugega in tretjega odstavka 294.b člena. O tem pripravi poročilo, ki je priloga poročila o prejemkih.

Upoštevajoč zahteve ZGD-1 glede revizorjevega pregleda poročila o prejemkih že za poslovno leto 2021 ter skladno z zapisanim mnenjem ATVP in MGRT, da se za poslovno leto 2021 poročilo o prejemkih pripravi v obsegu, kot se lahko, za ostale podatke pa se pripravi pojasnilo, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem meni, da revizorji pri pregledu poročila o prejemkih opravljajo revizijske postopke skladno z Mednarodnim standardom sorodnih storitev MSS 4400 (prenovljen) – Posli opravljanja dogovorjenih postopkov. O pregledu poročila o prejemkih revizor pripravi poročilo, v katerem potrdi (ali zavrne), da poročilo vsebuje vse podatke iz drugega in tretjega odstavka 294.b člena ZGD-1.

Obvestilo o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev

V Uradnem listu RS, št. 196/21 je bil med drugim objavljen tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev.

Z dopolnjenim pravilnikom se dopolnjujejo področja dodatnih izobraževanj pooblaščenih revizorjev z oznakami B in C, in sicer je preimenovano področje »finančne analize« v »finance«, dodani pa sta področji »notranja revizija« in »druga izobraževanja s področja dela pooblaščenih revizorjev«. Dopolnitev bo omogočila še širšo izbiro dodatnih izobraževanj v okviru obveznega dodatnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev.

S spremembo pravilnika pa je v prvem odstavku 8. člena pravilnika črtana beseda »neprekinjeno« in tako zdaj pravilnik omogoča sorazmerno zmanjšanje števila zahtevanih ur izobraževanja, če upravičena dolgotrajnejša odsotnost traja v posameznem letu veljavnosti dovoljenja skupaj šest mesecev, pri čemer ni potrebno, da je to obdobje neprekinjeno. Sprememba je določena kot odziv na trenutno zdravstveno krizo, ki je posledica epidemije koronavirusne bolezni.

Spremembe in dopolnitve pravilnika veljajo od sobote 18. 12. 2021. Besedilo čistopisa je dostopno tukaj

Scroll to Top