Novice

Komisija je 21. aprila 2021 sprejela predlog direktive o korporativnem poročanju o trajnostnem razvoju (CSRD), ki bi spremenila obstoječe zahteve glede poročanja NFRD. Predlog:

• razširja področje uporabe na vsa velika podjetja in vsa podjetja, ki kotirajo na organiziranih trgih (razen mikropodjetja, ki kotirajo na borzi),
• zahteva revidiranje (trenutno se predvideva omejeno zagotovilo) sporočenih informacij o trajnosti,
• uvaja podrobnejše zahteve glede poročanja in zahtevo po poročanju v skladu z obveznimi EU standardi poročanja o trajnosti,
• zahteva, da podjetja digitalno „označijo“ sporočene informacije, ki so na ta način strojno berljive in se vnesejo v evropsko enotno dostopno točko.

Povezave:

Predlog direktive o trajnostnem poročanju podjetij

Evropska komisija – Trajnostno poročanje podjetij

Predvidena časovnica

Sprejem predloga direktive o trajnostnem poročanju podjetij se pričakuje v letu 2021.

Države članice bi morale določbe direktive vnesti v zakonodajo do 1. 12. 2022.

Sprejem standardov trajnostnega poročanja do oktobra 2022.

Prva uporaba zahtev direktive se predvideva za poslovno leto 2023.

Agencija zainteresirano javnost obvešča o pomembni sodbi Sodišča Evropske Unije glede zaposlitve pooblaščenih revizorjev pri naročnikih revizije. Na področju Evropske Unije je to vprašanje rešeno v Direktivi 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (v nadaljevanju: Direktiva 2006/43). Na podlagi Direktive 2006/43 je v Sloveniji to področje urejeno v 46. členu Zakona o revidiranju-2, ki določa:

(1) Pooblaščenim revizorjem, ki izvajajo ali so odgovorni za revizijo računovodskih izkazov, eno leto ali v primeru subjekta javnega interesa dve leti po tem, ko so prenehali sodelovati pri revizijskem poslu, ni dovoljena:

–        zaposlitev v revidiranem subjektu;

–        članstvo v revizijski komisiji revidiranega subjekta ali organa, ki opravlja enake naloge kot revizijska komisija, kadar ta ne obstaja;

–        opravljanje nalog člana organa vodenja ali nadzora ali nalog izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora revidiranega subjekta;

–        zasedba drugega ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka, razen prepovedi zaposlitve, velja tudi za zaposlene in partnerje ter vse druge fizične osebe, katerih storitve so na razpolago ali pod nadzorom pooblaščenih revizorjev, revizijske družbe ali revizijskega podjetja in tiste, ki so neposredno sodelovali pri posameznem poslu obvezne revizije vsaj eno leto po tem, ko so prenehali neposredno sodelovati pri dejavnostih obvezne revizije.

Sodišče je presojalo ali se člen 22a(1)(a) Direktive 2006/43 tolmači tako, da je treba za zakonitega revizorja, kot je ključni revizijski partner, ki ga imenuje revizijsko podjetje v okviru revizijskega posla, šteti, da je prevzel ključni vodstveni položaj v revidiranem subjektu v smislu te določbe, takoj ko s tem subjektom sklene pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na ta položaj, ali šele od takrat, ko začne dejansko opravljati svojo funkcijo na navedenem položaju

Na podlagi v sodbi navedenih razlogov je Sodišče Evropske Unije razsodilo:

Člen 22a(1)(a) Direktive 2006/43 je treba razlagati tako, da je treba za zakonitega revizorja, kot je ključni revizijski partner, ki ga imenuje revizijsko podjetje v okviru revizijskega posla, šteti, da ključni vodstveni položaj v revidiranem subjektu v smislu te določbe prevzame v trenutku, ko s tem subjektom sklene pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na ta položaj, tudi če dejansko še ni začel opravljati svoje funkcije na navedenem položaju.

Več o tem v sodbi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:62019CJ0950&from=EN