Letno poročilo CEAOB za 2020

Dne 16.3.2021 je prek videokonferenčne povezave potekalo 15. plenarno zasedanje članov CEAOB (Odbor evropskih revizijskih nadzornih organov), na katerem je bila prisotna tudi Agencija. Člani so sprejeli Leto poročilo CEAOB za leto 2020, nezavezujoče smernice o imenovanju revizijskih družb s strani subjektov javnega interesa in pismo s pripombami na evropski predlog Zakona o digitalni operativni odpornosti (DORA). Druge teme, o katerih so člani razpravljali, so vključevale posodobitev dela projektnih skupin CEAOB, sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav in zakonodajne predloge EU, ki so trenutno v fazi razprave.

Več na povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/210316-ceaob-summary_en.pdf

V Letnem poročilu za leto 2020 je izpostavljeno soočanje s pandemijo in aktivnosti CEAOB na tem področju, ter predstavljene bistvene aktivnosti CEAOB v preteklem letu, predvsem glede izpolnjevanja štirih pomembnih ciljev:

  • sodelovanje med člani CEAOB za namen razvijanja skupnega razumevanja, metodologij in praks na področju nadzorniških aktivnosti;
  • komunikacija med CEAOB in zunanjimi deležniki za namen povečanja ozaveščenosti o pomembnosti visokokakovostnih revizij;
  • prispevek CEAOB k dobrem sodelovanju med evropskimi revizorji in revizorji tretjih držav,
  • spremljanje in analiza revizijskega okolja ter prepoznavanje možnih tveganj, kot odziv na zaščito dolgoročnega javnega interesa.

12 let ANR: Prijave suma kršitev pravil revidiranja

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) na podlagi 74. člena Zakona o revidiranju (ZRev-2) opravlja nadzor nad zakonitostjo in kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb z rednimi nadzori in tudi s preiskavami. Preiskava je postopek odkrivanja morebitnega neustreznega opravljanja revidiranja, ki se lahko prične na podlagi prijave tretjih oseb.

Fizična ali pravna oseba, ki je zaradi domnevno slabo opravljenega revizorjevega dela utrpela moralno ali materialno škodo, pogosto želi, da njeno domnevo potrdi tudi institucija, ki je zakonsko pooblaščena za opravljanje nadzora nad pooblaščenimi revizorji in revizijskimi družbami. Agencija pri izvajanju nadzora, pripravi poročila o nadzoru in obrazložitvi ukrepov nadzora ter pri tem skladno s 74.c členom ZRev-2 upoštevati tudi načelo zaščite identitete prijaviteljev. Navedeni člen določa tudi, da prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, ne predstavlja kršitve pogodbe o zaposlitvi ali zakonsko določenih obveznosti delavcev.

Na spletni strani Agencije je zagotovljen ustrezen način posredovanja domnevnih kršitev pravil revidiranja in zaščita identitete prijaviteljev: https://www.anr.si/zvizgaci/.

Prijava naj bo čim bolj utemeljena, z navedbo natančnega opisa domnevno napačnega ravnanja pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe, in z utemeljitvijo  domnevnih napačnih obravnav pravil revidiranja. Več o vsebini prijave je navedeno na naslednji povezavi: https://www.anr.si/nadzor/prijava-krsitev/

Agencija vse prejete prijave v zvezi z delom revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev prouči ter v primeru utemeljenih razlogov prične postopek preiskave odkrivanja neustreznega opravljanja revidiranja. V postopku preiskave, ki se izvede na podlagi prijave, Agencija preverja raven kakovosti revizorjevega dela v skladu z ZRev-2, Mednarodnimi standardi revidiranja in drugimi pravili revidiranja tako, da ugotavlja, ali revizorjevi postopki podpirajo izraženo revizorjevo mnenje. Agencija ne presoja ravnanja poslovodstva v zvezi s sestavljanjem revidiranih računovodskih izkazov, saj je revizorjeva odgovornost izraziti na reviziji zasnovano mnenje o računovodskih izkazih.

V preteklih petih letih je Agencija zoper opravljene revizije prejela 39 prijav. Vse prijave je obravnavala in če je presodila, da obstaja utemeljen sum, tudi uvedla preiskavo. V istem obdobju je tako pričela 28 preiskav.

S tem prispevkom Agencija zaključuje serijo objav o svojem delu, s katerimi je predstavila svoje delovanje v prvih 12 letih svojega delovanja.

Revizorjevo poročilo v elektronski obliki

Agencija meni, da revizijska družba lahko izda revizorjevo poročilo v elektronski obliki samo v primeru, da ga podpiše z varnim elektronskim podpisom v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) ali kvalificiranim digitalnim potrdilom v skladu z Uredbo eIDAS, ter da je tak način izdaje revizorjevega poročila prej skrbno dogovorjen z naročnikom revizije. Tekst celotnega mnenja se nahaja na povezavi

12 let ANR: Nadzor dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb

Temeljna pristojnost Agencije kot nadzornega organa je skladno z 32. členom Zakona o revidiranju (ZRev-2) opravljanje nadzora nad delom pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb ter izrekanje ukrepov nadzora.

Nadzor Agencija opravlja na naslednje načine:

  • s preiskavami, spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil revizijskih družb in drugih oseb, ki so po določbah ZRev-2 oziroma drugih zakonih dolžne poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,
  • s spremljanjem in zbiranjem obvestil in poročil drugih pristojnih organov in nosilcev javnih pooblastil, če se ta nanašajo na delo pooblaščenih revizorjev,
  • s preverjanjem, ali pooblaščeni revizorji izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja,
  • s preverjanjem neodvisnosti pooblaščenih revizorjev od naročnika revizije;
  • s preverjanjem spoštovanja etičnih zahtev,
  • s pregledom sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe ter z oceno kakovosti in količino porabljenih dejavnikov,
  • s preverjanjem skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja,
  • s pregledom zaračunanih revizijskih storitev,
  • z neposrednim nadzorom nad pooblaščenimi revizorji in
  • z izrekanjem ukrepov nadzora.

Agencija je kot nadzorni organ odgovorna tudi za izrekanje ukrepov nadzora revizijskim družbam in pooblaščenim revizorjem, ob ugotovljenih kršitvah pravil revidiranja. Agencija lahko izreče naslednje ukrepe:

  • odredbo o odpravi kršitve in naložitev popravljalnih ukrepov,
  • odredbo o dodatnem ukrepu,
  • opomin,
  • začasno prepoved opravljanja obveznih revizij ali podpisovanja revizijskih poročil,
  • odvzem dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja,
  • odredbo o začasni prepovedi izvajanja funkcij in lastniške udeležbe v revizijskih družbah ter funkcij v subjektih javnega interesa,
  • odredbo o prepovedi opravljanja revizijske dejavnosti; in
  • odredbo o prepovedi oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja v zvezi z opravljanjem revizijske dejavnosti.

Agencija je v prvih 12 letih delovanja pooblaščenim revizorjem na podlagi opravljenih nadzorov izrekla 83 ukrepov nadzora, pri čemer je 75 ukrepov nadzora pravnomočnih, od teh:

  • 16 odredb za odpravo kršitev;
  • 46 opominov;
  • 9 pogojnih odvzemov dovoljenja in
  • 4 odvzemi dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja.

Agencija je v 12 letih delovanja revizijskim družbam na podlagi opravljenih nadzorov izrekla 154 ukrepov nadzora, pri čemer je 150 ukrepov nadzora pravnomočnih, od teh:

  • 141 odredb za odpravo kršitev,
  • 7 odredb z dodatnim ukrepom in
  • 2 odvzema dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja.

12 let ANR – Pristojnost Agencije nad pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti

Skladno s 33. členom Zakona o revidiranju Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti (podjetij, nepremičnin in strojev ter opreme), kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji, z namenom preverjanja, če pooblaščeni ocenjevalci pri opravljanju ocenjevanja vrednosti ravnajo v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti. Poleg Agencije nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci opravlja tudi Slovenski inštitut za revizijo (Inštitut).

Nadzor se opravlja:

  • s sprotnim preverjanjem, ali ocenjevalci vrednosti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre;
  • s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil pooblaščenih ocenjevalcev, ki so po določbah tega zakona dolžni poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
  • z opravljanjem pregledov dela pooblaščenih ocenjevalcev;
  • z izrekanjem ukrepov nadzora.

Agencija pa je kot nadzorni organ odgovorna tudi za izrekanje ukrepov nadzora pooblaščenim ocenjevalcem ob ugotovljenih kršitvah pravil ocenjevanja vrednosti. Agencija lahko pooblaščenim ocenjevalcem izreče naslednje ukrepe:

  • odreditev odprave kršitev;
  • opomin;
  • (pogojni) odvzem dovoljenja.

Agencija je v 12 letih delovanja pooblaščenim ocenjevalcem na podlagi 219 opravljenih nadzorov (s strani Inštituta in Agencije) izrekla 57 ukrepov nadzora, pri čemer je 49 ukrepov nadzora pravnomočnih, in sicer:

  • 3 odredbe za odpravo kršitev;
  • 40 opominov; in
  • 6 pogojnih odvzemov dovoljenja.
Scroll to Top