Mesečno poročanje
Na podlagi Pravilnika o poročanju revizijskih družb revizijske družbe vsak konec meseca v spletni aplikaciji poročajo o podatkih o vseh pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov in pogodbah o revidiranju za druge posle dajanja zagotovil ter poslov opravljanja dogovorjenih postopkov, ki so bile sklenjene v preteklem mesecu in pri večletnih pogodbah o revidiranju o vseh pogodbah, za katere se je v preteklem mesecu začelo naslednje pogodbeno leto, ter revizijskih poslih, ki so se zaključili v preteklem mesecu.
Letno poročanje
Želeli bi poudariti, da gre v Uredbi za minimalne zahteve po razkritij, pri čemer je skladno z Uredbo (EU) 537/2014 potrebno razkriti naslednje prihodke:
(i) prihodke od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa in subjektov, ki pripadajo skupini podjetij, katerih nadrejena podjetja so subjekti javnega interesa;
(ii) prihodke od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov drugih subjektov;
(iii) prihodke od dovoljenih nerevizijskih storitev za subjekte, ki jih revidira zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, in
(iv) prihodke od nerevizijskih storitev, opravljene za druge subjekte.
Glede ostalih prihodkov, katerih razkritja v preglednem poročilu 13. člen Uredbe ne zahteva, bi želeli poudariti, da gre v Uredbi za minimalne zahteve po razkritjih. Seveda je poslovna odločitev revizijske družbe, ali bo v preglednem poročilu dodala podatek tudi o npr. skupnih realiziranih prihodkih revizijske družbe oziroma bolj podrobno zapisala strukturo realiziranih prihodkov, iz katere bodo razvidni tudi prihodki iz poslov dajanja zagotovil in dogovorjenih postopkov.
Vsekakor mora biti v preglednem poročilu razkrito vse, kar je zahtevano s 13. členom Uredbe, kaj več od tega pa je lahko le dobra poslovna praksa transparentnosti poslovanja revizijske družbe.
V zgornjem primeru se »revidiranje« nanaša na vse storitve revidiranja, torej tudi na posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov. Poročati je torej treba tudi o nerevizijskih poslih, ki jih je revizijska družba opravila za družbe ali družbe v mreži, pri katerih je opravljala posle dajanja zagotovil ali posle opravljanja dogovorjenih postopkov.
V takem primeru, naredite oceno in jo na koncu popravite na dejansko vrednost.
Kot zaposleni se poroča vsak, ki je zaposlen v družbi, ne glede na število ur.
Podatek o kvalificiranih deležih je razviden iz zavihka Družbeniki, same družbene pogodbe pa se kot take ne poroča v registru in je tudi ni razvidne iz registra, ampak jo morate v primeru spremembe posredovati Agenciji, kot to določa 5. člen Pravilnika o poročanju revizijskih družb.
Pri podanem odgovoru sklepamo, da gre za revizijo računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja.
Skladno s 14. točko 3. člena ZRev-2 je opredeljeno, da je obvezna revizija vsaka revizija posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja in revizija, izvedena na zahtevo podjetij, ki niso zavezana k obvezni reviziji (torej tudi prostovoljne revizije). Kar torej pomeni, da je tudi vsaka prostovoljna revizija obvezna revizija in zanjo veljajo vse zakonske zahteve, in zahteve mednarodnih standardov revidiranja. Posledično mora biti izdano tudi mnenje.
Glede na zgoraj navedeno, se taka storitev poroča kot revizija računovodskih izkazov (RRI).
Agencija podaja svoje mnenje na podlagi informacij, ki smo jih prejeli in dopušča možnost, da bi bilo mnenje Agencije v primeru dodatnih oz. drugačnih informacij drugačno.
Zavarovanje odgovornosti
Zaradi zagotavljanja informacije, da je revizijska družba ustrezno zavarovana (in da še vedno izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja), revizijske družbe vnesejo podatke o zavarovanju ob sklenitvi zavarovanja v spletni register revizijskih družb.
Kot je navedeno v 2 točki 2. odstavka 67. člena Zrev-2, se pri izračunavanju zavarovalne vsote upošteva poslovno leto revizijske družbe. Način izračuna zavarovalne vsote je enak kot do sedaj in z novelo zakona ni prišlo do sprememb. Poroča se v 15 dneh od nastanka spremembe (sklenitve novega zavarovanja ali spremembe obstoječega), in sicer podatke o obeh kriterijih za določitev zavarovalne vsote, ter o dejanski sklenjeni zavarovalni vsoti. Navedeno se vnese v spletni register revizijske družbe.
Na Agenciji določbo drugega odstavka 67. člena ZRev-2 razumemo na način, da se za izračun zavarovalne vsote zavarovanja odgovornosti upoštevajo pogodbe, ki so bile sklenjene v zadnjem zaključenem poslovnem letu pred sklenitvijo zavarovanja.
Pri izračunu se morajo upoštevati vse pogodbe o revidiranju in ne samo pogodbe za revidiranje računovodskih izkazov. Glede na to, da se zavarovanje odgovornosti sklepa za posamezno poslovno leto, se tudi pri izračunu upoštevajo pogodbe o revidiranju za posamezno poslovno leto.
Sprememba podatkov
V skladu z veljavnim Zakonom o revidiranju pri registraciji revizijske družbe ni več potrebno predložiti najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov in dokazila o plačilu zavarovalne premije za poslovne prostore, torej tega Agenciji ni potrebno predložiti.
Sporočiti pa je potrebno spremembe podatkov, ki se vpisujejo v register revizijskih družb pri Agenciji. Podatke vnese revizijska družba tudi v spletni register.
Podatki o poslovodstvu se avtomatično posodabljajo s podatki iz Poslovnega registra Slovenije, glede na določbe ZRev-2 pa je potrebno Agencijo o spremembah tudi obvestiti v 15. dneh od nastanka spremembe.
V skladu z 2. odstavkom 78. člena ZRev-2 je potrebno, poleg vpisa sprememb v register, Agencijo obveščati o spremembi vseh dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja.
Poročila o preglednosti
Želeli bi poudariti, da gre v Uredbi za minimalne zahteve po razkritij, pri čemer je skladno z Uredbo (EU) 537/2014 potrebno razkriti naslednje prihodke:
(i) prihodke od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa in subjektov, ki pripadajo skupini podjetij, katerih nadrejena podjetja so subjekti javnega interesa;
(ii) prihodke od obveznih revizij letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov drugih subjektov;
(iii) prihodke od dovoljenih nerevizijskih storitev za subjekte, ki jih revidira zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, in
(iv) prihodke od nerevizijskih storitev, opravljene za druge subjekte.
Glede ostalih prihodkov, katerih razkritja v preglednem poročilu 13. člen Uredbe ne zahteva, bi želeli poudariti, da gre v Uredbi za minimalne zahteve po razkritjih. Seveda je poslovna odločitev revizijske družbe, ali bo v preglednem poročilu dodala podatek tudi o npr. skupnih realiziranih prihodkih revizijske družbe oziroma bolj podrobno zapisala strukturo realiziranih prihodkov, iz katere bodo razvidni tudi prihodki iz poslov dajanja zagotovil in dogovorjenih postopkov.
Vsekakor mora biti v preglednem poročilu razkrito vse, kar je zahtevano s 13. členom Uredbe, kaj več od tega pa je lahko le dobra poslovna praksa transparentnosti poslovanja revizijske družbe.
Skladno s 13. členom Uredbe mora revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije subjektov javnega interesa, objaviti letno poročilo o preglednosti najpozneje štiri mesece po koncu vsakega poslovnega leta. Glede na to, da vaša revizijska družba izvaja oziroma opravlja revizijo SJI za leto 2020, ste dolžni objaviti poročilo o preglednosti že v letu 2021, ne glede na to, kdaj bo revizija zaključena.
Na podlagi 13. člena Uredbe revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije subjektov javnega interesa, objavi letno poročilo o preglednosti najpozneje štiri mesece po koncu vsakega poslovnega leta. Poročilo o preglednosti se objavi na spletnem mestu revizijske družbe in je na tem spletnem mestu na voljo vsaj pet let od dneva objave na njej.