Revizijske komisije

Združenje nadzornikov Slovenije je leta 2017 izdalo Priporočila za revizijske komisije. V Priporočilih je konkretno navedeno, kakšna znanja naj bi imel zunanji strokovnjak, usposobljen za računovodstvo in revizijo. Prav tako je dodatno pojasnjeno, kateri strokovnjaki že zaradi same strokovne izobrazbe predvidoma posedujejo taka znanja. 

V strnjeni obliki, naj bi strokovnjak, usposobljen za računovodstvo in revizijo:

  • dobro poznal okvir računovodskega poročanja družbe,
  • znal oceniti, kako se računovodski okvir uporablja pri računovodskih ocenah, kot so ocene poštenih vrednosti, presoje potreb po slabitvah, ocene rezervacij in podobno ter razumeti tveganja na področju računovodskega poročanja, ki so povezana s poslovodskimi ocenami in presojami,
  • imel izkušnje pri pripravi ali revidiranju računovodskih izkazov,
  • dobro poznal notranje kontrole na področju računovodskega poročanja ter
  • poznal namen in delovanje revizijskih komisij.

Nadalje, so pri presoji usposobljenosti pomembni znanje in izkušnje na področju računovodenja ali revidiranja oziroma izkušnje, pridobljene z izvajanjem funkcij v revizijskih komisijah oziroma nadzornih svetih. Primeroma za usposobljene štejejo strokovnjaki, ki so uspešno dokončali izobraževanje za pridobitev naziva pooblaščeni revizor ter revizorji, preizkušeni računovodje, računovodje, preizkušeni notranji revizorji in preizkušeni davčniki, ki so vpisani v register, ki ga na podlagi 158. člena ZRev-2 na svoji spletni strani vodi Slovenski inštitut za revizijo.

Vse navedeno pa so zgolj priporočila in zapisanih zahtev, kakšen naj bo minimum pogojev, da se nekdo šteje za usposobljenega za računovodstvo in revizijo, ni. Menimo, da je v Priporočilih dovolj jasno navedeno, kakšna znanja in izkušnje so priporočljive, da bo lahko zunanji strokovnjak, kot član revizijske komisije, kvalitetno in učinkovito opravljal svojo funkcijo. Vsekakor pa predlagamo, da revizijska komisija v svojih pravilnikih in usmeritvah opredeli, katera znanja in izkušnje s področja revizije in računovodenja so za člane revizijske komisije pomembne in potrebne.

Trenutno veljavna zakonodaja ne določa, da bi bilo potrebno v družbi z omejeno odgovornostjo formirati revizijsko komisijo (ne glede na to ali je subjekt javnega interesa ali ne), saj ZGD-1 ureja to področje ob predpostavki, da so subjekti javnega interesa le delniške družbe.

V pripravi je novela ZGD-1, ki bo uredila tudi to področje. Ker trenutno torej zakonsko še ni določena obveznost za oblikovanje revizijske komisije (niti nadzornega sveta), je torej odločitev o morebitnem oblikovanju in načinu delovanja revizijske komisije stvar presoje subjekta javnega interesa. Agencija svetuje, da tudi družbe z omejeno odgovornostjo, če imajo nadzorni svet, v duhu dobrega korporativnega upravljanja družbe, imenujejo revizijsko komisijo. Pri tem pa naj omenimo, da je imenovanje revizijske komisije brez namena, da bi revizijska komisija opravljala svojo funkcijo, nesmiselno in je v takem primeru bolje, da se počaka na novo ureditev s spremembo ZGD-1.

Predpisi, ki urejajo področje imenovanja, delovanja in pristojnosti revizijske komisije (ZGD-1, Uredba 537/2014/EU, ZRev-2,…), ne določajo povezav z družbo, ki bi izključevale članstvo v revizijski komisiji. Tudi predstavnik zaposlenih torej lahko postane član revizijske komisije. Ob upoštevanju določb Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, pa predstavnik zaposlenih v revizijski komisiji ni neodvisen član.

V navedenem primeru bi šlo za širitev pristojnosti revizijske komisije, za katero ni niti zakonskih zahtev niti podlag. Revizijska komisija v okviru svojih zakonskih pristojnosti spremlja zgolj neodvisnost revizijske družbe, ki opravlja revizijo računovodskih izkazov družbe.

Scroll to Top