Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja

V kolikor boste izpolnili vse pogoje za podaljšanje dovoljenja in vložili zahtevo za podaljšanje le-tega do dne, ko vam dovoljenje poteče, se veljavnost dovoljenja v vmesnem času ne bo prekinila. Ne glede na to, da bo podaljšanje obravnavano na seji strokovnega sveta, ki bo potekala po preteku veljavnosti trenutnega dovoljenja. Glavno pri presoji je torej, da na dan zahteve (preteka veljavnosti trenutnega dovoljenja) izpolnjujete vse pogoje za podaljšanje, vključno z zahtevanimi urami stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja.

Agencija zakonitemu revizorju z dovoljenjem druge države članice izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja v Republiki Sloveniji, če ta opravi preizkus strokovnih znanj, ki poteka v slovenskem jeziku in vključuje preverjanje znanj s področij slovenskega prava ter slovenskih računovodskih standardov.

Skladno z 51. členom Zakona o revidiranju Agencija izda revizorju iz tretje države dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja le pod pogojem vzajemnosti. V primeru Velike Britanije sporazum med državama glede vzajemnega priznavanja pridobljenih strokovnih znanj, ni bil podpisan, zato pridobljenih dovoljenj s strani ACCA  Agencija v tem trenutku ne priznava.

Več si lahko preberete v pojasnilu Agencije za javni nadzor nad revidiranjem v zvezi s priznavanjem izobraževanja ACCA in revizorjev, ki so vpisani v register na območju Združenega kraljestva z dne 30.7.2021.

 

Na podlagi 153. člena Zakona o revidiranju, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem vodi register pooblaščenih revizorjev, to je zakonitih revizorjev, ki imajo v skladu z Zakonom o revidiranju veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja. Če je oseba v preteklosti pridobila dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in le- tega ni podaljšala, se smatra, da oseba ni več pooblaščeni revizor, zato tudi ni navedena v registru pooblaščenih revizorjev. Na podlagi navedenega termin »neaktivni« pooblaščeni revizor ne obstaja, in takšnih oseb, ki so imele v preteklosti dovoljenje, pa ga niso podaljšale, Agencija ne vodi.

Pogoji, ki jih mora posameznik izpolnjevati, da mu Agencija izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, so določeni v prvem odstavku 48. člena ZRev-2. Če pa je posamezniku prenehalo dovoljenje in želi njegovo ponovno izdajo, pa je urejeno v tretjem odstavku 48. člena ZRev-2, kjer je med drugim določeno, da mora oseba ob zahtevi za ponovno izdajo dovoljenja izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 48. člena in imeti opravljeno izobraževanje po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja iz drugega odstavka 48. člena. Za ponovno izdajo dovoljenja so potrebna vsaj naslednja dokazila: dokazilo o ustrezni izobrazbi, dokazilo o najmanj petletnih delovnih izkušnjah in najmanj triletnih delovnih izkušnjah pri opravljanju revidiranja v zadnjem šestletnem obdobju (pri čemer podatek o formalni zaposlitvi v revizijski družbi ne šteje kot ustrezno dokazilo), potrdilo o izpolnjevanju zahtev glede strokovnih znanj, dokazilo o nekaznovanosti, in dokazilo o opravljenem dodatnem strokovnem izobraževanju.

Izobraževanja

Da, ure se priznajo ne glede na obliko izvedbe dodatnega izobraževanja.

Skladno z veljavnim Pravilnikom o stalnem dodatnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev se opravljeno izobraževanje v tujini lahko prizna le kot C izobraževanje, in sicer največ 36 ur (od 120 ur v treh letih).

Dokazila o udeležbi na vseh oblikah dodatnega izobraževanja, ki so pogoj za podaljšanje dovoljenj, pooblaščeni revizorji zbirate sami in jih tudi sami vnašate v spletni register, kjer imate na voljo ves čas pregled vseh vnesenih izobraževanj in doseženih ur.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem na svojih spletnih straneh objavi razpis za prijavo izobraževalnih institucij kot ponudnikov za B seminarje za naslednje leto. V vsakem razpisu tudi podrobneje navedemo, kakšni pogoji veljajo. 

Interna izobraževanja, ki jih izvedejo revizijske družbe so, skladno s Pravilnikom o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev, priznana kot dodatno izobraževanje s področja C, če so izobraževanja izvedena s področja revidiranja, računovodenja, ocenjevanja vrednosti, prava, finančnih analiz, informacijskih tehnologij in računalniških sistemov ali davkov.

Na podlagi določb Pravilnika o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev, morajo pooblaščeni revizorji za vsako leto veljavnosti dovoljenja opraviti dodatno strokovno izobraževanje z oznako A, 6 ur s področja revidiranje in 6 ur s področja računovodenja. V kolikor pooblaščeni revizor ne izkaže utemeljenega razloga o nezmožnosti udeležbe, Pravilnik v četrtem odstavku 5. člena določa, da mora v naslednjem letu poleg rednega obveznega letnega izobraževanja v obsegu 12 ur opraviti še izobraževanje za preteklo leto v obsegu 24 ur. V primeru dolgotrajnejše odsotnosti z dela, ki traja neprekinjeno najmanj šest mesecev, mu lahko Agencija na njegovo prošnjo zahtevano število ur zmanjša sorazmerno s trajanjem njegove nezmožnosti za dodatno izobraževanje. Imetnik dovoljenja mora prošnji predložiti ustrezna dokazila o vzroku svoje nezmožnosti.

Praktično usposabljanje

Za obdobje pred začetkom veljavnosti pravilnika se bodo upoštevale in presojale pridobljene delovne izkušnje na področju revidiranja; če je kandidat že delal v revizijski družbi in pridobival delovne izkušnje pred uveljavitvijo pravilnika in to po njegovi uveljavitvi nadaljuje, nam naj kandidat praktično usposabljanje čimprej priglasi (skladno s 22. členom Pravilnika o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in obveznem praktičnem usposabljanju; obrazec je objavljen na spletni strani Agencije), hkrati pa naj v prilogi navede tudi, od kdaj dalje je začel pridobivati delovne izkušnje na področju revidiranja. Poleg tega naj za celotno odbobje (od začetka pridobivanja delovnih izkušenj do priglasitve praktičnega usposabljanja) navede podatke, kot so zahtevani v 24. členu omenjenega Pravilnika in navede revizijsko družbo, pri kateri je kandidat prodobival delovne izkušnje ter način sodelovanja z revizijsko družbo ter dokazila o vrsti sodelovanja.O uspešno opravljenem praktičnem usposabljanju bo Agencija odločila na podlagi vsega zgoraj navedenega.

Da, kandidati lahko že sedaj priglasijo praktično usposabljanje, saj začetek praktičnega usposabljanja ni vezan na začetek izobraževanja za pooblaščenega revizorja (22. člen Pravilnika o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in obveznem praktičnem usposabljanju).

Predlagamo, da vsi kandidati, ki imajo že večletne izkušnje (in so torej opravljali delo na področju revidiranja že pred novim Pravilnikom), priglasijo praktično usposabljanje na Agenciji, hkrati pa v obrazec dodatno navedejo vse dosedanje pridobljene delovne izkušnje (delodajalec, trajanje zaposlitve, področja dela in pridobivanja izkušenj) in te izkušnje se bodo seveda štele v zahtevano triletno obdobje.

Študentsko delo

Da, delo preko študentskega servisa se upošteva kot delovne izkušnje pri revidiranju. Priznava se na podlagi dejansko opravljenih ur, kot je navedeno v 23. členu Pravilnika o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in obveznem praktičnem usposabljanju – torej najmanj 1.200 ur letno in najmanj 3.600 ur v triletnem obdobju, na področjih revidiranja računovodskih izkazov. Če ur v enem letu ni dovolj, se praktično usposabljanje ustrezno podaljša do izpolnitve zahtev.

Skrajšani delovni čas

: Ne, taka oseba ne more opravljati storitev revidiranja v imenu revizijske družbe kot to določa 5. člen ZRev-2. V drugem odstavku 5. člena ZRev-2 je namreč med drugim določba, da storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas. Ta določba je dodatno urejena v petem odstavku 5. člena ZRev-2, kjer je med drugim določeno, da določbe drugega odstavka o polnem delovnem času ne vplivajo, ne zmanjšujejo ali ne omejujejo pravic delavcev do opravljanja dela s krajšim delovnim časom, ki so določene v področnih zakonih.

Glede na navedeno je osnovno pravilo, da je pooblaščeni revizor zaposlen za polni delovni čas. Izjema je, da ni zaposlen za polni delovni čas, če je to določeno s posebnim zakonom (to je v primeru skrajšanega delovnega časa mamice po porodniški, delne upokojitve, skrajšanega delovnega časa zaradi bolezni).

Podajamo še dodatno pojasnilo glede stališča Agencije do izjeme, ki je določena v petem odstavku 5. člena ZRev-2. Da pooblaščeni revizor lahko opravlja storitve revidiranja v imenu revizijske družbe, mora biti po stališču Agencije zaposlen za najmanj 50%, v preostanku pa koristi neko drugo zakonsko pravico do skrajšanega delovnega časa. V primeru manjše udeležbe po oceni Agencije ni mogoče zagotavljati zahtev Mednarodnih revizijskih standardov (ki jo določa prvi odstavek 4. člena ZRev-2) glede zagotavljanja ustreznih človeških virov za opravljanje storitev revidiranja. Če je zaposlen za manj kot 50%, je pooblaščeni revizor lahko član revizijske skupine, ne more pa opravljati storitev revidiranja v imenu revizijske družbe (torej ne more biti ključni revizijski partner).

V opisanem primeru bi torej pooblaščeni revizor lahko opravljal revizijske storitve v imenu revizijske družbe (bil ključni revizijski partner) v primeru, da je delno upokojen, ne sme pa biti upokojen za več kot 50%

 Dodatno naj še opozorimo na to, da mora ključni revizijski partner spoštovati tudi zahteve 39. člena ZRev-2 glede udeležbe ključnega revizijskega partnerja z najmanj 15% delovnega časa, porabljenega za posamezen revizijski posel.  

Glede izjeme od pravila iz drugega odstavku 5. člena ZRev-2 (da lahko storitve revidiranja v imenu revizijske družbe opravljajo samo pooblaščeni revizorji, ki so s v tej revizijski družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas), ki je določena v petem odstavku 5. člena ZRev-2 (da določbe o polnem delovnem času ne vplivajo, ne zmanjšujejo ali ne omejujejo pravic delavcev do opravljanja dela s krajšim delovnim časom), smo na Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) na stališču, da mora biti pooblaščeni revizor, da lahko opravlja storitve revidiranja v imenu revizijske družbe, biti v revizijski družbi zaposlen za najmanj 50% delovnega časa, v preostanku pa koristi neko drugo zakonsko pravico do skrajšanega delovnega časa (skrajšan delovni čas matere po porodniški, delna upokojitev, skrajšan delovni čas zaradi bolezni). V primeru manjše angažiranosti po oceni Agencije ni mogoče zagotavljati zahtev Mednarodnih revizijskih standardov (ki jo določa prvi odstavek 4. člena ZRev-2) glede zagotavljanja ustreznih človeških virov za opravljanje storitev revidiranja.

Če je pooblaščeni revizor zaposlen za manj kot 50% delovnega časa, je lahko član revizijske skupine (ohrani tudi licenco pooblaščenega revizorja), ne more pa opravljati storitev revidiranja v imenu revizijske družbe, torej ne more biti ključni revizijski partner.

Ključni revizijski partner

Pri tolmačenju določbe 5. točke 3. člena ZRev-2 je po mnenju Agencije ključni revizijski partner tisti, ki je zadolžen za posel. Revizorjevo poročilo mora vedno podpisati ključni revizijski partner, torej pooblaščeni revizor z veljavnim dovoljenjem po ZRev-2 v vseh primerih, kjer se opravljajo storitve revidiranja v skladu s pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov. Ključni revizijski partner mora biti skladno z določbo drugega odstavka 5. člena ZRev-2 zaposlen v revizijski družbi. V povezavi z določbo drugega odstavka 10. člena ZRev-2, ki določa, da v primeru, ko revizorjevo poročilo podpiše več oseb, vsi nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, je lahko podpisnik le oseba, ki bi lahko revizorjevo poročilo podpisal tudi sam. Ključni revizijski partner pa mora tudi spoštovati zahteve 39. člena ZRev-2, ki pravi, da mora ključni revizijski partner porabiti najmanj 15% delovnega časa za posamezen revizijski posel.

V 1. alineji drugega odstavka 39. člena ZRev-2 je določeno, da mora revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov zagotoviti, da je ključni revizijski partner(-ji), ki podpiše(-jo) revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, in pooblaščeni revizor(-ji), ki sodelujejo pri revidiranju, udeleženi pri revidiranju skupno z najmanj 15 odstotki delovnega časa, porabljenega za vsak revizijski posel. Ključni revizijski partner(-ji) morajo biti skladno z določbo drugega odstavka 5. člena ZRev-2 zaposleni v revizijski družbi. Tako se med 15 odstotki delovnega časa štejejo tudi ure, ki jih opravijo pooblaščeni revizorji, ki niso zaposleni v revizijski družbi. 

Scroll to Top