Utemeljeni razlogi za prekinitev pogodbe o revidiranju
Večina razrešitev revizijskih družb je iz razloga, da naročnik ni več zavezan k reviziji, da je bil uveden stečajni postopek ali da se je spremenil lastnik, ki že ima drugega revizorja. V teh primerih na Agenciji ocenjujemo, da so razrešitve utemeljene.
Na Agenciji ocenjujemo, da je potrebno izhajati iz stališča namena obveznih večletnih pogodb o revidiranju in je na podlagi tega presoja dopustnosti razrešitve revizorja lažja. Namen vsaj 3-letnih pogodb o revidiranju je v zagotavljanju revizorjeve neodvisnosti (da ga na primer naročnik ne more zamenjati po izdanem revizorjevem mnenju, če se z njim ne strinja) obenem pa revizor ob večletnem revidiranju nedvomno bolje spozna revidirano družbo, kar posledično pomeni, da je tudi kakovost revizije lahko boljša kot prvo leto revidiranja.
V skladu s 7. členom mora revizijska družba obvestiti Agencijo o odstopu od pogodbe v 15 dneh od odstopa, to lahko stori po elektronski pošti ali pisno. V mesečnih poročanjih pa poroča o vseh odstopih, ki so se zgodili v preteklem mesecu. Torej gre za dve ločeni zadevi, ki se poročata v skladu z različnimi členi Pravilnika o poročanju revizijskih družb.
Kot določa Zakon o revidiranju v 37. členu, naročnik lahko razreši revizijsko družbo od revidiranja računovodskih izkazov le na podlagi utemeljenih razlogov. Stališče Agencije je, da med utemeljene razloge spadajo tudi organizacijske spremembe, torej združitev, prevzem ipd. Obenem opozarjamo na zahtevo Zakona o revidiranju, da je potrebno v primeru razrešitve revizijske družbe, Agencijo o tem obvestiti v roku 15 dni od razrešitve.
Ne, pri prekinitvi pogodbe o revidiranju ni potrebno sodelovanje sodišča.
Pravilno je, da se najprej odpove triletna pogodba o reviziji računovodskih izkazov (o tem se pisno obvesti Agencijo), nato pa se sklene nova pogodba o reviziji računovodskih izkazov za izbrano obdobje.
Preiskava računovodskih izkazov
Ne, preiskava računovodskih izkazov ni enaka obvezni reviziji računovodskih izkazov in njenih specifik ZRev-2 ne določa.
Tako ob sklenitvi pogodbe o preiskavi računovodskih izkazov nista zavezujoča niti npr. 47. člen ZRev-2 (ki določa, da se pogodba o reviziji sklene za obdobje najmanj treh poslovnih let) ali 37. člen ZRev-2 (ki določa zahteve za utemeljenost prekinitve pogodbe o revidiranju). Specifike pogodbe o preiskavi računovodskih izkazov torej dogovorita stranki sami.
Podlage za pregled dokumentacije predhodnega revizorja, izhajajo predvsem iz MSR 510, ki navaja, da revizor pridobi zadostne in ustrezne revizijske dokaze o tem, ali začetna stanja vsebujejo pomembno napačne navedbe, ki pomembno vplivajo na računovodske izkaze tekočega obdobja, tako da izvede enega ali več postopkov, izmed katerih navaja tudi, da če so bili računovodski izkazi predhodnega leta revidirani, pregleda delovno gradivo prejšnjega revizorja, da pridobi dokaze glede začetnih stanj. Ta postopek je glede prevzema posla in preveritve začetnih stanj skoraj obvezen in ga običajno izvajajo vsi revizorji, saj na ta način revizor, na najbolj učinkovit način pridobi zadostne revizijske dokaze glede začetnih stanj (seveda ta revizijski postopek ni edini, ki ga revizor v zvezi z začetnimi stanji izvede).
V praksi se ta postopek izvaja predvsem z razgovorom s prejšnjim revizorjem ter podajanjem pojasnil glede izvedenih revizijskih postopkov, ni pa običajno, da bi revizor sam pregledoval revizijsko dokumentacijo. Lahko revizorju pokažete delovno gradivo hkrati ob podajanju pojasnil. Podrobnejša navodila v zvezi s pregledom začetnih stanj imajo običajno revizijske družbe opredeljene v svojih metodologijah. Da bi obstajale v obliki, ki bi bile javni dostopne, pa nismo seznanjeni.
Agencija meni, da pravila revidiranja ne postavljajo takih zahtev, računovodski okvir pa daje priporočila v zvezi s tem. V skladu s pravili revidiranja, se vsako delo veščaka poslovodstva smatra kot delo in odločitev poslovodstva, revizor pa lahko delo takega veščaka sprejme kot revizijski dokaz, vendar mora ustreznost takega revizijskega dokaza preveriti tako, kot bi presojal delo svojega veščaka.
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem na svoji spletni strani objavlja poročilo o nadzorih, kjer pa ne navaja konkretnih podatkov o nadzorovanih revizijskih družbah in pooblaščenih revizorjih. Agencija lahko izda potrdilo, da posamezni revizijski družbi ni izrečen ukrep nadzora oziroma, da ni v postopku izrekanje le-tega.
Menimo, da za obe družbi kot povezani osebi (in zaposlene v njih) veljajo enaka pravila glede presoje neodvisnosti/konfliktov interesov kot za družbe v mreži. Torej po našem mnenju, ne more ena družba opravljati revizije računovodskih izkazov, druga pa izvajati interno revizijo.
Gospodarske javne službe
Se strinjamo, vendar je potrebno v zvezi z ZGJS upoštevati tudi Zakon o računovodstvu, in sicer za tiste pravne osebe, na katere se nanaša in ki določa:
- člen
Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost gospodarskih javnih služb in so po merilih, določenih za gospodarske družbe, majhne in srednje družbe, ne zagotavljajo revidiranja letnih računovodskih izkazov na podlagi 67. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).