Agencija za javni nadzor nad revidiranjem  je prejela vprašanje glede omejitev nadaljnjega sodelovanja članov revizijske skupine z naročnikom revizije računovodskih izkazov, ki so določene v 46. členu Zakona o revidiranju. Ker ocenjujemo, da gre za aktualno vprašanje, na tem mestu objavljamo mnenje Agencije glede razlage navedene omejitve. V prvem odstavku 46. člena ZRev-2 je določena omejitev oziroma prepoved za vse pooblaščene revizorje, ki so sodelovali pri posamezni reviziji računovodskih izkazov. Omejitev se nanaša na vse pooblaščene revizorje, torej ključne revizijske partnerje in morebitne druge pooblaščene revizorje, ki so bili v revizijski skupini, ki je opravljala revizijo računovodskih izkazov. Pooblaščeni revizorji, ki so sodelovali pri reviziji računovodskih izkazov, se pred izrekom enega leta oziroma pri naročnikih, ki so subjekti javnega interesa, dveh let po prenehanju sodelovanja pri revizijskem poslu, pri naročniku revidiranja ne smejo zaposliti, postati člani revizijske komisije, opravljati nalog člana organa vodenja ali nadzora ali nalog izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora revidiranega subjekta ali zasesti drug ključen vodstveni položaj pri naročniku revidiranja. Za člane revizijske skupine, ki niso pooblaščeni revizorji, je v drugem odstavku 46. lena ZRev-2 določena izjema, da taka omejitev ne velja glede zaposlitve (velja pa za vse druge načine delovanja v revidiranem subjektu). Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je ob morebitni zaposlitvi drugih članov revizijske skupine (pred iztekom predhodno navedenega obdobja), potrebno upoštevati prepoved iz 3. in 4. alineje prvega odstavka 46. člena, torej za zaposlitev na delovnih mestih, ki predstavljajo vodilna oziroma ključna vodstvena delovna mesta pri bivšem naročniku revidiranja računovodskih izkazov. 

Agencija se je opredelila glede uporabe odložnega/razveznega pogoja v večletnih pogodbah o revidiranju. Zaključek navedenega mnenja je, da je odložni/razvezni pogoj, ki določa, da je veljavnost večletne pogodbe o revidiranju odvisna od nadaljnjega imenovanja revizorja na skupščinah v prihodnjih letih, primeren za prvo imenovanje revizorja po 192. členu Zakona o gospodarskih družbah, sicer pa je odločanje skupščine o krajšem imenovanju po oceni Agencije vprašljivo. 

Mnenje Agencije v zvezi z odložnim pogojem pri sklepanju revizijskih pogodb

Dodatno mnenje Agencije v zvezi z odložnim pogojem pri sklepanju revizijskih pogodb

Ministrstvo za finance in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem sta zavzela stališče v zvezi z uporabo Mednarodnih standardov revidiranja, in sicer naj revizorji pri revidiranju računovodskih izkazov obdobij, ki se končajo konec leta 2016 ali kasneje, uporabljajo veljavno zakonodajo, pri tem pa do objave slovenskega prevoda upoštevajo prenovljene Mednarodne standarde revidiranja s svojo poklicno skrbnostjo in vestnostjo. 

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je zaznala, da si nekatere revizijske družbe in pooblaščeni revizorji neustrezno tolmačijo prepoved iz 1. alineje tretjega odstavka 45. člena Zakona o revidiranju, ki določa, da pooblaščeni revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v pravni osebi, če je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih izkazov pri tej pravni osebi neprekinjeno sedem let po datumu prvega imenovanja in po opravljeni zadnji reviziji še nista pretekli dve leti, zato Agencija podaja pojasnilo.

Skladno z zahtevo Zakona o revidiranju (Ur. l. RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K in 84/18) je od 12. 1. 2019 dalje obvezno sklepanje pogodb o revidiranju za najmanj triletno obdobje, kar je določeno v petem odstavku 47. člena. V zvezi z navedenim Agencija podaja pojasnila glede sklepanja pogodb o revidiranju: 

Pojasnila glede sklepanja pogodb o revidiranju_22 2 2019

Dodatno pojasnilo glede sklepanja pogodb o revidiranju_3 4 2019

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je pripravila Okrožnico v zvezi sestavljanjem, zaključevanjem in arhiviranjem revizijskih spisov v revizijskih družbah, namen katere je opozoriti revizijske družbe na pomembne pomanjkljivosti, ki jih ugotavlja Agencija pri nadzorih nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev, glede nedoslednosti pri spoštovanju Mednarodnega standarda obvladovanja kakovosti 1, Mednarodnih standardov revidiranja in Zakona o revidiranju, v zvezi s sestavljanjem, zaključevanjem in arhiviranjem revizijskih spisov.

Dne 28. 11. 2019 je CEAOB na svoji spletni strani objavil smernice glede revizorjeve vloge v zvezi z računovodskih izkazi, pripravljenimi v skladu z ESEF. Za poslovna leta, ki se začnejo od 1.1.2020 dalje bodo morale javne družbe pripravljati letna poročila v skladu s smernicami ESEF. Pooblaščeni revizorji bodo morali, skladno s sprejetimi smernicami CEAOB preveriti poročanja javnih družb v formatu ESEF, in v zvezi s tem podati svoje mnenje. Obravnavane smernice CEAOB niso zavezujoče in ne predstavljajo revizijskega standarda, predstavljajo pa usmeritve, dogovorjene znotraj CEAOB, ki so pomembne za revizorjevo delo v zvezi z vprašanji, povezanimi z ESEF. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem bo v prvi polovici leta 2020 sprejela in objavila zavezujoče stališče v zvezi z revizorjevimi postopki in poročanjem o računovodskih izkazih, pripravljenih v skladu z ESEF. V zvezi z navedenim je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pripravila Okrožnico Agencije za javni nadzor nad revidiranjem v zvezi z revizorjevo vlogo pri revidiranju računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z zahtevami ESEF.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju: Agencija) je prejela več vprašanj, povezanih z delno upokojitvijo pooblaščenih revizorjev in o možnosti njihovega nadaljnjega dela v revizijskih družbah, zato objavljamo stališče Agencije do tega vprašanja. Zakon o revidiranju v drugem odstavku 5. člena določa, da lahko storitve revidiranja v imenu revizijske družbe opravljajo samo pooblaščeni revizorji, ki so s v tej revizijski družbi v delovnem razmerju za poln delovni čas. Nadalje je v petem odstavku istega člena določena izjema od navedenega pravila, in sicer da določbe o polnem delovnem času ne vplivajo, ne zmanjšujejo ali ne omejujejo pravic delavcev do opravljanja dela s krajšim delovnim časom. V povezavi z navedeno izjemo je Agencija na stališču, da mora pooblaščeni revizor, da lahko opravlja storitve revidiranja v imenu revizijske družbe, biti v revizijski družbi zaposlen za najmanj 50% delovnega časa, v preostanku pa koristi neko drugo zakonsko pravico do skrajšanega delovnega časa (skrajšan delovni čas matere po porodniški, delna upokojitev, skrajšan delovni čas zaradi bolezni). V primeru manjše angažiranosti pooblaščenega revizorja po oceni Agencije v revizijski družbi ni mogoče zagotavljati zahtev Mednarodnih revizijskih standardov (ki jo določa prvi odstavek 4. člena Zakona o revidiranju) glede zagotavljanja ustreznih človeških virov za opravljanje storitev revidiranja. Če ostane pooblaščeni revizor zaposlen v revizijski družbi za manj kot 50% delovnega časa, je lahko član revizijske skupine, ne more pa opravljati storitev revidiranja v imenu revizijske družbe, torej ne more biti ključni revizijski partner.

Agencija meni, da je razkritje podatka o nameravani zaposlitvi pri revidirancu podatek, ki je nujno potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti v zvezi z delovnim razmerjem, saj je ključen za izvajanje delovnih nalog posameznega člana revizijske skupine in opravljanje dejavnosti delodajalca – revizijske družbe, zato ima revizijska družba pravico zahtevati njegovo razkritje, zaposleni pa dolžnost razkriti. Podatek je namreč osnova za uvrstitev, ohranjanje ali izključitev zaposlenega iz revizijske skupine. S tem je revizijski družbi omogočeno, da zagotavlja storitve revidiranja na način, skladen z Zakonom o revidiranju in pravili revidiranja.

Več o tem si lahko preberete v mnenju Agencije o obveščanju revizijskega osebja razkriti bodočega delodajalca.

Agencija meni, da revizijska družba lahko izda revizorjevo poročilo v elektronski obliki samo v primeru, da ga podpiše z varnim elektronskim podpisom v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) ali kvalificiranim digitalnim potrdilom v skladu z Uredbo eIDAS, ter da je tak način izdaje revizorjevega poročila prej skrbno dogovorjen z naročnikom revizije.

IZDAJA IN PODPIS REVIZORJEVEGA POROČILA O REVIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZAKZIH V ELEKTRONSKI OBLIKI

ZRev-2 ne vsebuje definicije povezane osebe, temveč v 10. točki tretjega člena opredeljuje le pojem mreže, prav tako je pojem mreže definiran v Mednarodnem kodeksu etike za računovodske strokovnjake s standardi neodvisnosti, ki ga je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov. Ker revizijske družbe in pooblaščene revizorje zavezujejo določbe ZRev-2, je zaradi spoštovanja določb ZRev-2 tudi v delu, ki se nanaša na povezane osebe in mreže, pomembna vsebinska razlaga navedenih pojmov. Zaradi pomembnosti uporabljenih pojmov Agencija podaja mnenje glede presoje pojma povezanih oseb in mreže. 

Zakon o gospodarskih družbah je z novelo ZGD-1K za družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (javne družbe), uveljavil obvezno pripravo dveh dokumentov, in sicer politike prejemkov (člen 294.a ZGD-1) in poročila o prejemkih (člen 294.b ZGD-1).

Več o objavi in prvem letu poročanja glede politike prejemkov in poročila o prejemkih s strani javnih družb v skladu z ZGD-1K je zapisano v okrožnici ATVP. Kot izhaja iz okrožnice ATVP, je stališče ATVP, kot primarnega regulatorja javnih družb ter MGRT, kot resornega ministrstva, da bodo za poslovno leto 2021 javne družbe poročilo o prejemkih za poslovno leto 2021 pripravile »v okviru razpoložljivih podatkov«, ter ga predvidoma v letu 2022 predložile letni skupščini v posvetovalno glasovanje. MGRT je še zapisalo: »Poročilo o prejemkih se lahko pripravi na podlagi 294.b člena ZGD-1 v obsegu, kot se lahko (podatki, ki jih je možno navesti, se navedejo, v preostalem delu se poda pojasnilo).«. O poročilih o prejemkih, ki bodo lahko v celoti sledila določbam 294.b člena ZGD-1, se bo lahko prvič na skupščinah glasovalo šele v letu 2023.

Skladno s šestim odstavkom 294.b člena ZGD-1 mora poročilo o prejemkih pregledati revizor. Pri tem mora preveriti, ali poročilo o prejemkih vsebuje podatke iz drugega in tretjega odstavka 294.b člena. O tem pripravi poročilo, ki je priloga poročila o prejemkih.

Upoštevajoč zahteve ZGD-1 glede revizorjevega pregleda poročila o prejemkih že za poslovno leto 2021 ter skladno z zapisanim mnenjem ATVP in MGRT, da se za poslovno leto 2021 poročilo o prejemkih pripravi v obsegu, kot se lahko, za ostale podatke pa se pripravi pojasnilo, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem meni, da revizorji pri pregledu poročila o prejemkih opravljajo revizijske postopke skladno z Mednarodnim standardom sorodnih storitev MSS 4400 (prenovljen) – Posli opravljanja dogovorjenih postopkov. O pregledu poročila o prejemkih revizor pripravi poročilo, v katerem potrdi (ali zavrne), da poročilo vsebuje vse podatke iz drugega in tretjega odstavka 294.b člena ZGD-1.

Revizijska družba dodatne zahteve poročanja po Zakonu o društvih v revizorjevem poročilu, v delu z naslovom Poročanje o drugih zakonskih in regulatornih zahtevah, izpolni na način, da izrazi mnenje o tem ali poslovne knjige in letno poročilo društva omogočajo ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene določene v tretjem odstavku 24. člena Zakona o društvih. Agencija objavlja mnenje v katerem podaja podrobnejša pojasnila glede priprave revizorjevega poročila v okviru revidiranja računovodskih izkazov društev po Zakonu o društvih. 

Obveščamo vas, da je bil dne 25. 2. 2022 v Uradnem listu RS št. 26/2022 objavljen Pravilnik o osebni asistenci (povezava na pravilnik), ki velja od 1. 3. 2022 dalje. Navedeni pravilnik natančneje pojasnjuje revizorjeve postopke, kot so zahtevani v šestem odstavku 12. člena Zakona o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21; v nadaljevanju ZOA), ki določa naslednje:

»Izvajalci osebne asistence revidirajo računovodske izkaze vsako leto tako, da za vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi izvajanja storitev osebne asistence, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba.«

Šesti odstavek 31. člena Pravilnika o osebni asistenci (v zvezi z zahtevami šestega odstavka 12. člena ZOA) natančneje pojasnjuje, da revizor izda revizorjevo poročilo na podlagi opravljenih dogovorjenih postopkov o tem, ali so bila javna sredstva in sredstva uporabnikov osebne asistence za sofinanciranje storitev osebne asistence, ki jih je izvajalec osebne asistence prejel za izvajanje osebne asistence, prikazana na posebnem kontu (poslovnoizidnem mestu) in je zagotovljena njihova namenska poraba v skladu z zakonom, pravilnikom in navodili resornega ministrstva.

Agencija je dne 4. 4. 2022 dodatno objavila, da opozarja revizijske družbe na prehodne določbe, zapisane v 34. odstavku pravilnika, ki zahtevajo od izvajalcev osebne asistence opravljanje revidiranja že za leto 2021: »Izvajalci osebne asistence predložijo za leto 2021 revidirane računovodske izkaze iz šestega odstavka 31. člena tega pravilnika do 31. avgusta 2022«. V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZOA izvajalci osebne asistence revidirajo računovodske izkaze vsako leto tako, da za vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi izvajanja storitev osebne asistence, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba.

 

 

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem obsoja vsakršna nasilna dejanja in vojaško agresijo, ki ima uničujoče posledice za prebivalstvo. Posledice vojne in vsi sprejeti ukrepi na širši mednarodni ravni vplivajo neposredno in posredno tudi na slovenske gospodarske družbe in s tem tudi revizorje, ki morajo kljub vsem okoliščinam, pritiskom negotovosti in časovnih rokov, še naprej v celoti spoštovati Mednarodne standarde revidiranja. Poudariti želimo pomembnost revizorjevega obravnavanja vseh izzivov, ki jih povzročajo navedene okoliščine tako revidiranim družbam kot njihovemu poročanju.

Združenje Accountancy Europe je 9. 3. 2022 na spletnih straneh objavilo opozorilo glede učinka vojne v Ukrajini in njenih posledic na delo računovodskih strokovnjakov. Revizorje opozarjamo, da naj bodo pri reviziji računovodskih izkazov družb za leto 2021, še posebej pozorni na:

  • vpliv vojne na revizorjevo oceno tveganja podjetja;
  • pridobivanje ustreznih in zadostnih revizijskih dokazov;
  • vpliv na revizorjevo oceno delujočega podjetja;
  • vpliv prihodnjih obetov podjetja na revizorjevo poročilo;
  • razmislek o ustreznosti razkritij poslovodstva o vplivu vojne;
  • možne učinke na revizorjevo poročilo;
  • možne učinke na revizorjev sprejem ali nadaljevanje posla.

Podrobneje so navedene zadeve obravnavane na tej povezavi.

Scroll to Top