tina.mlakar@anr.si

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) na podlagi 74. člena Zakona o revidiranju (ZRev-2) opravlja nadzor nad zakonitostjo in kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb z rednimi nadzori in tudi s preiskavami. Preiskava je postopek odkrivanja morebitnega neustreznega opravljanja revidiranja, ki se lahko prične na podlagi prijave tretjih oseb.

Fizična ali pravna oseba, ki je zaradi domnevno slabo opravljenega revizorjevega dela utrpela moralno ali materialno škodo, pogosto želi, da njeno domnevo potrdi tudi institucija, ki je zakonsko pooblaščena za opravljanje nadzora nad pooblaščenimi revizorji in revizijskimi družbami. Agencija pri izvajanju nadzora, pripravi poročila o nadzoru in obrazložitvi ukrepov nadzora ter pri tem skladno s 74.c členom ZRev-2 upoštevati tudi načelo zaščite identitete prijaviteljev. Navedeni člen določa tudi, da prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, ne predstavlja kršitve pogodbe o zaposlitvi ali zakonsko določenih obveznosti delavcev.

Na spletni strani Agencije je zagotovljen ustrezen način posredovanja domnevnih kršitev pravil revidiranja in zaščita identitete prijaviteljev: https://www.anr.si/zvizgaci/.

Prijava naj bo čim bolj utemeljena, z navedbo natančnega opisa domnevno napačnega ravnanja pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe, in z utemeljitvijo  domnevnih napačnih obravnav pravil revidiranja. Več o vsebini prijave je navedeno na naslednji povezavi: https://www.anr.si/nadzor/prijava-krsitev/, 

Agencija vse prejete prijave v zvezi z delom revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev prouči ter v primeru utemeljenih razlogov prične postopek preiskave odkrivanja neustreznega opravljanja revidiranja. V postopku preiskave, ki se izvede na podlagi prijave, Agencija preverja raven kakovosti revizorjevega dela v skladu z ZRev-2, Mednarodnimi standardi revidiranja in drugimi pravili revidiranja tako, da ugotavlja, ali revizorjevi postopki podpirajo izraženo revizorjevo mnenje. Agencija ne presoja ravnanja poslovodstva v zvezi s sestavljanjem revidiranih računovodskih izkazov, saj je revizorjeva odgovornost izraziti na reviziji zasnovano mnenje o računovodskih izkazih.

V preteklih petih letih je Agencija zoper opravljene revizije prejela 39 prijav. Vse prijave je obravnavala in če je presodila, da obstaja utemeljen sum, tudi uvedla preiskavo. V istem obdobju je tako pričela 28 preiskav.

S tem prispevkom Agencija zaključuje serijo objav o svojem delu, s katerimi je predstavila svoje delovanje v prvih 12 letih svojega delovanja.

Temeljna pristojnost Agencije kot nadzornega organa je skladno z 32. členom Zakona o revidiranju (ZRev-2) opravljanje nadzora nad delom pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb ter izrekanje ukrepov nadzora.

Nadzor Agencija opravlja na naslednje načine:

• s preiskavami, spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil revizijskih družb in drugih oseb, ki so po določbah ZRev-2 oziroma drugih zakonih dolžne poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,
• s spremljanjem in zbiranjem obvestil in poročil drugih pristojnih organov in nosilcev javnih pooblastil, če se ta nanašajo na delo pooblaščenih revizorjev,
• s preverjanjem, ali pooblaščeni revizorji izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja,
• s preverjanjem neodvisnosti pooblaščenih revizorjev od naročnika revizije;
• s preverjanjem spoštovanja etičnih zahtev,
• s pregledom sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe ter z oceno kakovosti in količino porabljenih dejavnikov,
• s preverjanjem skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja,
• s pregledom zaračunanih revizijskih storitev,
• z neposrednim nadzorom nad pooblaščenimi revizorji in
• z izrekanjem ukrepov nadzora.

Agencija je kot nadzorni organ odgovorna tudi za izrekanje ukrepov nadzora revizijskim družbam in pooblaščenim revizorjem, ob ugotovljenih kršitvah pravil revidiranja. Agencija lahko izreče naslednje ukrepe:

• odredbo o odpravi kršitve in naložitev popravljalnih ukrepov,
• odredbo o dodatnem ukrepu,
• opomin,
• začasno prepoved opravljanja obveznih revizij ali podpisovanja revizijskih poročil,
• odvzem dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja,
• odredbo o začasni prepovedi izvajanja funkcij in lastniške udeležbe v revizijskih družbah ter funkcij v subjektih javnega interesa,
• odredbo o prepovedi opravljanja revizijske dejavnosti; in
• odredbo o prepovedi oglaševanja ali zavajajočega oglaševanja v zvezi z opravljanjem revizijske dejavnosti.

Agencija je v prvih 12 letih delovanja pooblaščenim revizorjem na podlagi opravljenih nadzorov izrekla 83 ukrepov nadzora, pri čemer je 75 ukrepov nadzora pravnomočnih, od teh:

• 16 odredb za odpravo kršitev;
• 46 opominov;
• 9 pogojnih odvzemov dovoljenja in
• 4 odvzemi dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja.

Agencija je v 12 letih delovanja revizijskim družbam na podlagi opravljenih nadzorov izrekla 154 ukrepov nadzora, pri čemer je 150 ukrepov nadzora pravnomočnih, od teh:

• 141 odredb za odpravo kršitev,
• 7 odredb z dodatnim ukrepom in
• 2 odvzema dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja.

Skladno s 33. členom Zakona o revidiranju Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti (podjetij, nepremičnin in strojev ter opreme), kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji, z namenom preverjanja, če pooblaščeni ocenjevalci pri opravljanju ocenjevanja vrednosti ravnajo v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti. Poleg Agencije nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci opravlja tudi Slovenski inštitut za revizijo (Inštitut).

Nadzor se opravlja:

• s sprotnim preverjanjem, ali ocenjevalci vrednosti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre;
• s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil pooblaščenih ocenjevalcev, ki so po določbah tega zakona dolžni poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
• z opravljanjem pregledov dela pooblaščenih ocenjevalcev;
• z izrekanjem ukrepov nadzora.

Agencija pa je kot nadzorni organ odgovorna tudi za izrekanje ukrepov nadzora pooblaščenim ocenjevalcem ob ugotovljenih kršitvah pravil ocenjevanja vrednosti. Agencija lahko pooblaščenim ocenjevalcem izreče naslednje ukrepe:

• odreditev odprave kršitev;
• opomin;
• (pogojni) odvzem dovoljenja.

Agencija je v 12 letih delovanja pooblaščenim ocenjevalcem na podlagi 219 opravljenih nadzorov (s strani Inštituta in Agencije) izrekla 57 ukrepov nadzora, pri čemer je 49 ukrepov nadzora pravnomočnih, in sicer:

• 3 odredbe za odpravo kršitev;
• 40 opominov; in
• 6 pogojnih odvzemov dovoljenja.

Strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem sestavlja 9 članov oziroma članic, direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik sveta. Člane strokovnega sveta Agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za finance. Člani strokovnega sveta Agencije so imenovani za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Člani strokovnega sveta so:

1. mag. Peter Zmagaj, predsednik, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
2. Mihael Kranjc, namestnik predsednika, na predlog Slovenskega inštituta za revizijo,
3. Tanja Lovka, na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev,
4. dr. Barbara Mörec, na predlog Univerze v Ljubljani,
5. Renata Martinčič, na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,
6. mag. Klemen Vidic, na predlog Agencije za zavarovalni nadzor,
7. mag. Tatjana Možek, na predlog Banke Slovenije,
8. mag. Nejka Štibernik, na predlog Ministrstva za finance,
9. dr. Iztok Kolar, na predlog Ljubljanske borze.

V dvanajstih letih delovanja Agencije je imel strokovni svet Agencije 113 rednih in 23 dopisnih sej. Seje strokovnega sveta Agencije so praviloma mesečne, po potrebi pa se skliče tudi dopisna seja.

Pristojnosti strokovnega sveta Agencije so naslednje:

• odločanje o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija;
• sprejemanje predpisov, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;
• sprejemanje poslovnika Agencije;
• sprejemanje strateškega in letnega načrta dela Agencije;
• sprejemanje letnega poročila Agencije;
• dajanje načelnih mnenj k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;
• obravnavanje splošnih vprašanj kakovosti revidiranja;
• proučevanje pobud drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;
• obravnavanje drugih strokovnih vprašanj s področja pristojnosti dela Agencije.

Strokovni svet je doslej v okviru hierarhije pravil revidiranja obravnaval 36 različnih stališč oziroma njihovih sprememb, pri čemer je v 28 primerih podal soglasje na pravila, za katera je bil do konca leta 2018 pristojen Slovenski inštitut za revizijo. Novela ZRev-2 pa je pristojnost sprejema pravil revidiranja v celoti prenesla na Agencijo. Skladno z navedenim je strokovni svet sprejel 8 različnih stališč oziroma njihovih sprememb.