Obveščamo vas, da se še vedno lahko prijavite na webinar Pogled regulatorja na stanje in razvoj revizijskega trga: trendi, nadzori in priporočila, in sicer do petka, 2.10.2026. Več informacij si lahko preberete v spodnji objavi
Odbor evropskih organov za nadzor nad revidiranjem (CEAOB) je objavil Poročilo o rezultatih vprašalnika glede preiskovalnih postopkov, upravnih ukrepov in sankcij, ki so jih pristojni organi držav članic Evropske unije in držav Evropskega gospodarskega prostora izrekli v letu 2025. Pri zbiranju podatkov in pripravi poročila je sodelovala tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
V raziskavi je sodelovalo vseh 30 pristojnih organov, od tega 27 iz držav članic EU in trije iz držav EGP. Poročilo vsebuje primerjalne podatke o številu revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev ter o izrečenih ukrepih in sankcijah. Podatki so prikazani ločeno glede na to, ali se nanašajo na revizijske družbe in pooblaščene revizorje, ki revidirajo subjekte javnega interesa, ali na tiste, ki revidirajo druge subjekte. Tak prikaz omogoča jasnejšo primerjavo obsega in vrste nadzornih ukrepov na posameznih segmentih revizijskega trga.
Pristojni organi so v letu 2025 skupaj evidentirali 1.141 upravnih ukrepov in sankcij. Najpogostejše so bile denarne sankcije, izrečene v 540 primerih, sledili pa so upravni ukrepi, s katerimi se kršitelju naloži prenehanje kršitve in prepreči njeno ponavljanje, izrečeni v 291 primerih. Skupno število izrečenih ukrepov in sankcij je bilo nižje kot leta 2024 ter primerljivo z ravnijo iz leta 2023.
Poročilo podrobneje obravnava posamezne vrste ukrepov in sankcij, med drugim odvzeme dovoljenj, začasne prepovedi opravljanja obveznih revizij ali podpisovanja revizorjevih poročil, javne objave kršitev, ugotovitve, da revizorjevo poročilo ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev, ter denarne sankcije. Pri vsaki vrsti ukrepa so predstavljene tudi bistvene vsebinske kršitve, zaradi katerih so bili ukrepi izrečeni. Med njimi so zlasti kršitve pravil neodvisnosti in etičnih zahtev, neskladnosti z Mednarodnimi standardi revidiranja, pomanjkljiva revizijska dokumentacija in nezadostni revizijski dokazi, kršitve obveznosti poročanja ter neizpolnjevanje zahtev glede stalnega strokovnega izobraževanja.
Poseben del poročila je namenjen tudi pristojnostim in praksam nacionalnih nadzornih organov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Celotno poročilo je dostopno na spletnih straneh CEAOB: tukaj
Na Dunaju je 30. 6. in 1. 7. 2026 potekalo 32. plenarno zasedanje Odbora evropskih organov za nadzor nad revidiranjem (CEAOB), ki ga je gostil avstrijski organ za nadzor revidiranja APAB. Zasedanja se je udeležila tudi predstavnica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. CEAOB združuje neodvisne nadzorne organe držav članic EU na področju revidiranja ter prispeva k usklajevanju nadzornih praks in krepitvi kakovosti revidiranja na ravni Evropske unije.
Na zasedanju so člani CEAOB potrdili temeljna izhodišča tehničnega mnenja o standardu za dajanje zagotovil glede poročanja o trajnostnosti, ki bo predloženo Evropski komisiji. Sprejeli so izhodišča za pripravo Poročila o spremljanju revizijskega trga za leto 2026, vzorec memoranduma o soglasju za sodelovanje z britanskim organom za nadzor nad revidiranjem Financial Reporting Council ter Poročilo o izrečenih nadzornih ukrepih in sankcijah za leto 2026. Poleg tega so člani potrdili strukturo poročila o opravljenih nadzorih.
Na zasedanju so člani obravnavali še delo posameznih podskupin CEAOB, aktualne aktivnosti Evropske komisije, razvoj kazalnikov kakovosti revizije ter vprašanja mednarodnega sodelovanja. Posebna pozornost je bila namenjena vplivu naložb zasebnega kapitala v revizijske družbe, predvsem z vidika pravil o večinskem lastništvu in usklajevanja nadzornih praks med državami članicami. Člani so odobrili tudi prošnjo moldavskega nadzornega organa PAOC za pridobitev statusa opazovalca.
V okviru sodelovanja z deležniki je CEAOB k razpravi o skupnih strokovnih vprašanjih povabil predstavnike European Contact Group (ECG). Celoten povzetek zasedanja je dostopen v dokumentu: tukaj
Agencija je v zvezi s sprejemom posla dajanja zagotovil o prostovoljnih poročilih o trajnostnosti v okviru ESG vavčerjev pripravila opozorilo revizijskim družbam (povezava)
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem opozarja, da se v Republiki Sloveniji vsak posel, pri katerem se izvajalec v poročilu sklicuje na izvedbo postopkov v skladu z Mednarodnim standardom sorodnih storitev 4400 (MSS 4400), šteje za storitev revidiranja po Zakonu o revidiranju. Takšne storitve lahko opravljajo le revizijske družbe z ustreznim dovoljenjem Agencije.
Primeroma izpostavljamo finančne programe EU, ki v primeru, da je financiranje subjektov nad določenim zneskom, predvidevajo potrdilo, s katerim neodvisni revizor potrdi, da so stroški, ki jih je organizacija prijavila v projektu, pravilni, upravičeni in skladni s pravili projekta (t.i. Certificate on the Financial Statements oziroma CFS). Če se za navedeni posel zahteva, da je opravljen skladno z MSS 4400, je taka storitev skladno z Zakonom o revidiranju storitev revidiranja in jo posledično lahko opravi le revizijska družba.
Razpisi oziroma projekti lahko za javne institucije v določenih primerih določajo, da CFS pripravi tudi pristojni javni uslužbenec (npr. notranji revizor), če izpolnjuje pogoje neodvisnosti in je ustrezno pooblaščen.
Glede slednje možnosti Agencija opozarja, da naša nacionalna zakonodaja ne predvideva možnosti, da bi storitve po MSS 4400 opravljale druge osebe ali subjekti. Zato se v vsakem primeru, ko se oseba, ki izvaja dogovorjene postopke, v svojem poročilu sklicuje na izvedbo postopkov v skladu z MSS 4400, tak posel šteje za storitev revidiranja in mora izvajalec imeti ustrezno dovoljenje Agencije za opravljanje storitev revidiranja. Če pa se izvajalec v poročilu ne sklicuje na MSS 4400 oziroma na opravljanje postopkov v skladu s pravili revidiranja, takšno ravnanje ni revidiranje in ne sodi v pristojnost Agencije po Zakonu o revidiranju.
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem bo 6. oktobra 2026 izvedla spletni seminar (webinar) z naslovom Pogled regulatorja na revizijski trg: nadzori, ugotovitve in priporočila.
Webinar je namenjen revizijskim družbam, pooblaščenim revizorjem in drugim deležnikom, ki delujejo na področju revidiranja. V okviru izobraževanja bodo predstavljeni aktualni poudarki regulatorja, stanje in trendi na revizijskem trgu, pomembnejše regulatorne aktivnosti ter ključne ugotovitve iz opravljenih nadzorov. Poseben poudarek bo namenjen priporočilom za krepitev kakovosti revidiranja, najpogostejšim ugotovljenim pomanjkljivostim pri revizijskih družbah in pooblaščenih revizorjih ter pričakovanjem regulatorja za prihodnje nadzorno obdobje.
Webinar bo potekal od 9:00 do 12:15. Program je na voljo tukaj.
Prijave za udeležbo na webinarju zbiramo prek elektronske pošte info@anr.si z navedbo Zadeva: Prijava na webinar, in sicer najkasneje do petka, 2. 10. 2026. V prijavi navedite ime in priimek udeleženca ter elektronski naslov, kamor bo poslana povezava na dogodek.
Udeležba na webinarju se upošteva kot dodatno strokovno izobraževanje pooblaščenih revizorjev s področja revidiranja.
Zakon o revidiranju je bil nazadnje spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (Uradi list RS, št. 10/26), s katerim se v slovenski pravni red tudi za področje revidiranja uvajajo določbe, povezane z vzpostavitvijo evropske enotne točke dostopa (European Single Access Point – ESAP), ki jo ureja Uredba (EU) 2023/2859. Nove določbe Zakona o revidiranju se bodo začele uporabljati 10. 1. 2030.
V zakon je dodan novi 36.a člen, ki določa, da je Agencija organ za zbiranje podatkov za določene informacije po Zakonu o revidiranju. Agencija bo zagotavljala, da bodo informacije iz 152. člena in prvega odstavka 153. člena zakona dostopne prek evropske enotne točke dostopa.
Zakon določa tudi zahteve glede formata in metapodatkov informacij, ki se bodo posredovale v sistem ESAP. Informacije bodo morale biti predložene v formatih, ki omogočajo izvoz podatkov oziroma v strojno berljivi obliki, kadar to zahtevajo predpisi EU. Vsebovati bodo morale tudi določene metapodatke, med drugim podatke o revizijski družbi ali pooblaščenem revizorju, identifikator pravnega subjekta (LEI), vrsto informacij ter oznako o prisotnosti osebnih podatkov.
Poleg tega novi tretji odstavek 79. člena določa, da Agencija kot organ za zbiranje podatkov zagotavlja dostopnost teh informacij na evropski enotni točki dostopa tudi za informacije iz prvega odstavka 79. člena zakona.
Namen sprememb je povečati preglednost in dostopnost informacij s področja finančnih storitev, kapitalskih trgov in trajnostnosti na ravni Evropske unije.
IFIAR je objavil poročilo »Uporaba tehnologije v reviziji – inovacije in kakovost revizije« (2026), ki obravnava vpliv hitrega tehnološkega razvoja na izvajanje revizij. Poročilo temelji na ugotovitvah in izmenjavi informacij med regulatorji ter ponuja vpogled v ključne trende, prakse in izzive pri uporabi naprednih tehnologij v reviziji.
Uporaba orodij, kot so umetna inteligenca, napredna analitika podatkov in avtomatizacija, lahko pomembno prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti revizij, zlasti pri ocenjevanju tveganj in obdelavi velikih količin podatkov. Hkrati pa tehnologija prinaša tudi nova tveganja, povezana z nadzorom, odgovorno uporabo tehnologije ter morebitnim pretiranim zanašanjem na rezultate avtomatiziranih orodij.
Poudarki poročila:
Celotno poročilo je dostopno na spletnih straneh IFIAR.
IFIAR releases 2026 Report on the use of technology in audits – IFIAR
Med 21. in 23. aprilom 2026 je v Parizu potekalo plenarno srečanje Mednarodnega foruma neodvisnih regulatorjev na področju revidiranja (International Forum of Independent Audit Regulators), ki letos zaznamuje 20 let svojega delovanja. Srečanje je gostil francoski javni nadzorni organ na področju revidiranja (Haute Autorité de l’audit – H2A), udeležili pa so se ga predstavniki regulatorjev iz 50 jurisdikcij, med njimi tudi predstavniki Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Srečanje je bilo namenjeno obravnavi ključnih razvojnih trendov na revizijskem trgu ter potrditvi strateškega načrta IFIAR za obdobje 2026–2031.
Plenarno zasedanje je predstavljalo osrednji forum za razpravo o aktualnih regulatornih vprašanjih in izzivih, ki vplivajo na kakovost revidiranja in učinkovitost nadzora nad revizijsko dejavnostjo. Posebna pozornost je bila namenjena vplivu umetne inteligence na revizijske postopke ter nadzorne prakse, pri čemer je bilo poudarjeno, da je razumevanje in ustrezna uporaba novih tehnologij ključnega pomena za nadaljnji razvoj učinkovitega regulatornega okvira.
V okviru tematskih razprav so udeleženci obravnavali uporabo tehnologije v mednarodnih revizijskih mrežah, alternativne modele lastništva in financiranja revizijskih družb ter razvoj področja zagotavljanja trajnostnosti. Razprave so bile usmerjene v presojo vpliva teh trendov na neodvisnost, upravljanje in kakovost revidiranja ter na prilagajanje nadzornih pristopov regulatorjev.
Pomemben del programa so predstavljale tudi predstavitve mednarodnih organov, pristojnih za določanje standardov, ki so osvetlile razvoj standardov in reforme upravljanja na področju revidiranja in etike. Predstavniki največjih globalnih revizijskih mrež so regulatorjem predstavili ukrepe za krepitev kakovosti revidiranja, vključno z izboljšavami notranjih sistemov, procesov in organizacijske kulture.
IFIAR ima kot globalno združenje neodvisnih regulatorjev revidiranja, ustanovljeno leta 2006, ključno vlogo pri krepitvi mednarodnega sodelovanja in izmenjave dobrih praks na področju nadzora nad revidiranjem. Plenarno srečanje je ponovno potrdilo pomen usklajenega delovanja regulatorjev pri obravnavi skupnih izzivov z namenom zagotavljanja visoke kakovosti revidiranja in varovanja javnega interesa.
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem posreduje v javno razpravo predlog Pravilnika o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ter o obveznem praktičnem usposabljanju.
Javna razprava bo potekala do 6. 5. 2026.
Več o tem si lahko preberete na povezavi: https://www.anr.si/predpisi/revidiranje/javna-razprava/