Agencija objavlja mnenje glede revizorjevega poročanja v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS št. 64-11- uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg). V mnenju so podana podrobnejša pojasnila glede priprave revizorjevega poročila o dodatnih zakonskih zahtevah poročanja v okviru revidiranja računovodskih izkazov društev po Zakonu o društvih.
Celotno besedilo je dostopno tukaj
Agencija opozarja revizijske družbe, da je zaradi prenovljenega standarda MSS 4400, ki se uporablja za posle opravljanja dogovorjenih postopkov, za katere so pogoji posla dogovorjeni 1. 1. 2022 ali kasneje, Stališče 8, Stališče 12, Stališče 17 in Stališče 18, potrebno upoštevati v povezavi z naknadno prenovljenim MSS 4400.
Agencija je dne 6. 1. 2022 objavila nov seznam subjektov javnega interesa, po stanju na dan 31. 12. 2021. Seznam je dostopen na spletni strani TUKAJ.
Zakon o gospodarskih družbah je z novelo ZGD-1K za družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu (javne družbe), uveljavil obvezno pripravo dveh dokumentov, in sicer politike prejemkov (člen 294.a ZGD-1) in poročila o prejemkih (člen 294.b ZGD-1).
Več o objavi in prvem letu poročanja glede politike prejemkov in poročila o prejemkih s strani javnih družb v skladu z ZGD-1K je zapisano v okrožnici ATVP. Kot izhaja iz okrožnice ATVP, je stališče ATVP, kot primarnega regulatorja javnih družb ter MGRT, kot resornega ministrstva, da bodo za poslovno leto 2021 javne družbe poročilo o prejemkih za poslovno leto 2021 pripravile »v okviru razpoložljivih podatkov«, ter ga predvidoma v letu 2022 predložile letni skupščini v posvetovalno glasovanje. MGRT je še zapisalo: »Poročilo o prejemkih se lahko pripravi na podlagi 294.b člena ZGD-1 v obsegu, kot se lahko (podatki, ki jih je možno navesti, se navedejo, v preostalem delu se poda pojasnilo).«. O poročilih o prejemkih, ki bodo lahko v celoti sledila določbam 294.b člena ZGD-1, se bo lahko prvič na skupščinah glasovalo šele v letu 2023.
Skladno s šestim odstavkom 294.b člena ZGD-1 mora poročilo o prejemkih pregledati revizor. Pri tem mora preveriti, ali poročilo o prejemkih vsebuje podatke iz drugega in tretjega odstavka 294.b člena. O tem pripravi poročilo, ki je priloga poročila o prejemkih.
Upoštevajoč zahteve ZGD-1 glede revizorjevega pregleda poročila o prejemkih že za poslovno leto 2021 ter skladno z zapisanim mnenjem ATVP in MGRT, da se za poslovno leto 2021 poročilo o prejemkih pripravi v obsegu, kot se lahko, za ostale podatke pa se pripravi pojasnilo, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem meni, da revizorji pri pregledu poročila o prejemkih opravljajo revizijske postopke skladno z Mednarodnim standardom sorodnih storitev MSS 4400 (prenovljen) – Posli opravljanja dogovorjenih postopkov. O pregledu poročila o prejemkih revizor pripravi poročilo, v katerem potrdi (ali zavrne), da poročilo vsebuje vse podatke iz drugega in tretjega odstavka 294.b člena ZGD-1.
V Uradnem listu RS, št. 196/21 je bil med drugim objavljen tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev.
Z dopolnjenim pravilnikom se dopolnjujejo področja dodatnih izobraževanj pooblaščenih revizorjev z oznakami B in C, in sicer je preimenovano področje »finančne analize« v »finance«, dodani pa sta področji »notranja revizija« in »druga izobraževanja s področja dela pooblaščenih revizorjev«. Dopolnitev bo omogočila še širšo izbiro dodatnih izobraževanj v okviru obveznega dodatnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev.
S spremembo pravilnika pa je v prvem odstavku 8. člena pravilnika črtana beseda »neprekinjeno« in tako zdaj pravilnik omogoča sorazmerno zmanjšanje števila zahtevanih ur izobraževanja, če upravičena dolgotrajnejša odsotnost traja v posameznem letu veljavnosti dovoljenja skupaj šest mesecev, pri čemer ni potrebno, da je to obdobje neprekinjeno. Sprememba je določena kot odziv na trenutno zdravstveno krizo, ki je posledica epidemije koronavirusne bolezni.
Spremembe in dopolnitve pravilnika veljajo od sobote 18. 12. 2021. Besedilo čistopisa je dostopno tukaj
Na podlagi razpisa za pridobitev soglasja za izvajanje dodatnega strokovnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev, je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, dne 17. 12. 2021, podelila soglasje devetim izobraževalnim institucijam, katerih izobraževanja bodo v letu 2022 uvrščena na seznam dodatnega strokovnega izobraževanja z oznako B.
Izobraževalne institucije, ki so pridobile soglasje Agencije so: BDO Revizija d.o.o., Gospodarska zbornica Slovenije, JERMAN&BAJUK d.o.o., NEBRA, d.o.o., PLANET GV, poslovno izobraževanje, d.o.o., Slovenski inštitut za revizijo, Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije ter Združenje notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut,
Skladno s prvim odstavkom 9. člena Pravilnika o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev Agencija na svoji spletni strani (https://www.anr.si/izobrazevanje/dodatno-izobrazevanje/oznaka-b/) objavi seznam dodatnih izobraževanj, ki se posodablja skladno s prejetimi obvestili izobraževalnih institucij, ki jih morajo posredovati najmanj 15 dni pred izvedbo.
Agencija opozarja, da morajo revizijske družbe zagotavljati ustrezne kadrovske vire za izvajanje storitev revidiranja. V določenih nadzorih so bila ugotovljena zelo velika odstopanja pri obremenitvah posameznikov. Preobremenjenost, poleg drugih posledic, ki jih povzroča posameznikom, predstavlja tudi veliko grožnjo za kvaliteto revidiranja oziroma za je razlog za kršitve pravil revidiranja, ki jih ugotavljano pri nadzorih. V najbolj drastičnih primerih, Agencija ukrepa tudi z izdajo odredb za odpravo kršitev.
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem vabi k sodelovanju novega sodelavca (m/ž) za sklenitev zaposlitve za nedoločen čas na delovnem mestu Področni sekretar v Sektorju za nadzor in regulativo.
Prijave kandidatov zbiramo do vključno 10. januarja 2022 na e-naslovu: info@anr.si; s pripisom »za razpis – področni sekretar« ali pisno na naslov: Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Cankarjeva cesta 18, 1000 Ljubljana.
Celotno besedilo razpisa si lahko preberete tukaj
23. in 24. novembra 2021 je prek videokonferenčne povezave potekalo 17. plenarno zasedanje članov CEAOB (Odbor evropskih revizijskih nadzornih organov).
Člani so sprejeli več dokumentov:
Druge teme, o katerih so razpravljali člani, so zajemale prispevek CEAOB k odprtemu javnemu posvetovanju Evropske komisije glede teme Poročanje podjetij – izboljšanje kakovosti in izvrševanja. Člani so izvolili novega predsednika podskupine za sankcioniranje (Enforcement Subgroup) za štiriletno obdobje od novembra 2021 dalje. Poleg tega so bili na zasedanju predstavljeni izsledki raziskave, opravljene v okviru članstva v CEAOB o poklicnih kvalifikacijah revizorjev v EU, potem ko je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Sledila je razprava, kako naprej.
Na zasedanju je potekala okrogla miza s predstavniki združenja Accountancy Europe in predsednikom projektne skupine EFRAG za evropske standarde poročanja o trajnosti.
Več o delovanju CEAOB tukaj tukaj.
Z novelo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 121/21 – ZJN-3B) je med drugim v 18. točki prvega odstavka 27. člena določena nova izjema, pri kateri se določbe Zakona o javnem naročanju ne uporabljajo za javna naročila storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja revidiranje, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
Mejne vrednosti, pod katerimi ni potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije, so trenutno določene v 22. členu ZJN-3, pri čemer za storitve obvezne revizije mejna vrednost znaša 214.000 evrov brez DDV.
Navedena določba ZJN-3 se začne uporabljati 1. 1. 2022. Glede na določbo petega odstavka 27. člena ZRev-2, da se pogodba o reviziji posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahtevajo predpisi, sklene za obdobje najmanj treh let, je potrebno za določitev mejne vrednosti upoštevati celoten znesek, za vsa leta, ki bodo zajeta v pogodbi o revidiranju in nato ugotoviti, ali je treba izpeljati postopek javnega naročanja, ali pa se upošteva nova izjema iz 18. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3.