Sodelovanje Agencije v programu Svetovne banke STAREP

V obdobju od 8. do 10. junija 2021 je potekala 3-dnevna spletna konferenca v sodelovanju s Svetovno banko, v kateri je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem udeležencem programa Svetovne banke STAREP (Krepitev revidiranja in poročanja v vzhodnem partnerstvu) predstavila javni nadzor nad revizijsko stroko v Sloveniji. Cilj tridnevnih spletnih seminarjev o izmenjavi izkušenj je prenos izkušenj Agencije v povezavi:

  • z organizacijo in pristojnostmi Agencije pri opravljanju javnega nadzora nad revidiranjem;
  • s podlagami in odgovornostjo za pripravo pravil revidiranja kot podlage za opravljanje revidiranja v Sloveniji;
  • z opravljanjem rednih nadzorov, s predstavitvami in razpravami o ključnih načelih opravljanja nadzora in postopkih sistemov zagotavljanja kakovosti, preiskav, ter izrekanjem ukrepov nadzora;
  • z licenciranjem revizorjev in vodenjem registrov;
  • s spremljanjem osnovnega in stalnega strokovnega izpopolnjevanja;
  • s sodelovanjem s tujimi revizijskimi regulatorji.

STAREP je regionalni program Centra za reformo finančnega poročanja (CFRR) Svetovne banke, ki se je začel oktobra 2013, katerega udeleženci so predstavniki javnih nadzornih organov iz držav STAREP: Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine ter drugih držav opazovalk. 

Več o vsebini seminarja si lahko preberete na spletni strani: https://cfrr.worldbank.org/news/implementation-statutory-audit-regulation-european-union-experience-slovenia

 

 

 

IFIAR: deveta letna raziskava ugotovitev

Združenje IFIAR je v marcu 2021 objavilo deveto letno raziskavo ugotovitev iz opravljenih nadzorov nad revizijskimi družbami, ki izhajajo iz posameznih nadzorov revizijskih družb, povezanih s šestimi največjimi svetovnimi mrežami revizijskih družb, s strani svojih regulatorjev. IFIAR je zbiral informacije o dveh kategorijah opravljenih nadzorov: nadzori nad zakonitostjo in kakovostjo dela revizijskih družb in nadzori nad pooblaščenimi revizorji, s pregledom posameznih revizijskih spisov. K raziskavi je svoje ugotovitve prispevalo 50 članov IFIAR, med njimi tudi Agencija.

Več pa v povezavi: https://www.ifiar.org/activities/annual-inspection-findings-survey/

Zaposlitev pooblaščenih revizorjev pri naročniku revidiranja

Agencija zainteresirano javnost obvešča o pomembni sodbi Sodišča Evropske Unije glede zaposlitve pooblaščenih revizorjev pri naročnikih revizije. Na področju Evropske Unije je to vprašanje rešeno v Direktivi 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (v nadaljevanju: Direktiva 2006/43). Na podlagi Direktive 2006/43 je v Sloveniji to področje urejeno v 46. členu Zakona o revidiranju-2, ki določa:

(1) Pooblaščenim revizorjem, ki izvajajo ali so odgovorni za revizijo računovodskih izkazov, eno leto ali v primeru subjekta javnega interesa dve leti po tem, ko so prenehali sodelovati pri revizijskem poslu, ni dovoljena:

–        zaposlitev v revidiranem subjektu;

–        članstvo v revizijski komisiji revidiranega subjekta ali organa, ki opravlja enake naloge kot revizijska komisija, kadar ta ne obstaja;

–        opravljanje nalog člana organa vodenja ali nadzora ali nalog izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora revidiranega subjekta;

–        zasedba drugega ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka, razen prepovedi zaposlitve, velja tudi za zaposlene in partnerje ter vse druge fizične osebe, katerih storitve so na razpolago ali pod nadzorom pooblaščenih revizorjev, revizijske družbe ali revizijskega podjetja in tiste, ki so neposredno sodelovali pri posameznem poslu obvezne revizije vsaj eno leto po tem, ko so prenehali neposredno sodelovati pri dejavnostih obvezne revizije.

Sodišče je presojalo ali se člen 22a(1)(a) Direktive 2006/43 tolmači tako, da je treba za zakonitega revizorja, kot je ključni revizijski partner, ki ga imenuje revizijsko podjetje v okviru revizijskega posla, šteti, da je prevzel ključni vodstveni položaj v revidiranem subjektu v smislu te določbe, takoj ko s tem subjektom sklene pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na ta položaj, ali šele od takrat, ko začne dejansko opravljati svojo funkcijo na navedenem položaju

Na podlagi v sodbi navedenih razlogov je Sodišče Evropske Unije razsodilo:

Člen 22a(1)(a) Direktive 2006/43 je treba razlagati tako, da je treba za zakonitega revizorja, kot je ključni revizijski partner, ki ga imenuje revizijsko podjetje v okviru revizijskega posla, šteti, da ključni vodstveni položaj v revidiranem subjektu v smislu te določbe prevzame v trenutku, ko s tem subjektom sklene pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na ta položaj, tudi če dejansko še ni začel opravljati svoje funkcije na navedenem položaju.

Več o tem v sodbi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:62019CJ0950&from=EN

Plenarno zasedanje članov IFIAR

Od 19. do 21. aprila 2021 je prek videokonferenčne povezave potekalo letno plenarno zasedanje članov IFIAR, na katerem je bila med 54 svetovnimi regulatorji prisotna tudi Agencija. Poudarek tridnevnega srečanja je bil na opravljanju revidiranja in obvladovanju kakovosti revidiranja, tako v sedanjem pandemičnem okolju kot v prihodnosti. Člani IFIAR so se pri tem osredotočili na izzive, ki jih to obdobje prinaša, ter razpravljali o tem, kakšen je vpliv na revidiranje in opravljanje nadzora nad revidiranjem. Na zasedanju so bile izmenjane informacije o nedavnih raziskavah o ugotovitvah opravljenih nadzorov nad revizijskimi družbami med državami članicami, prav tako so člani IFIAR z drugimi predstavniki ključnih deležnikov govorili o svoji vlogi pri spodbujanju kakovostne revizije. Na zasedanju je bila sprejeta strateška usmeritev IFIAR z odobritvijo posodobljenega petletnega strateškega načrta.

Več pa v povezavi: https://www.ifiar.org/wp-content/uploads/2021/04/2021-Plenary-Stakeholder-Announcement.pdf

Letno poročilo CEAOB za 2020

Dne 16.3.2021 je prek videokonferenčne povezave potekalo 15. plenarno zasedanje članov CEAOB (Odbor evropskih revizijskih nadzornih organov), na katerem je bila prisotna tudi Agencija. Člani so sprejeli Leto poročilo CEAOB za leto 2020, nezavezujoče smernice o imenovanju revizijskih družb s strani subjektov javnega interesa in pismo s pripombami na evropski predlog Zakona o digitalni operativni odpornosti (DORA). Druge teme, o katerih so člani razpravljali, so vključevale posodobitev dela projektnih skupin CEAOB, sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav in zakonodajne predloge EU, ki so trenutno v fazi razprave.

Več na povezavi: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/210316-ceaob-summary_en.pdf

V Letnem poročilu za leto 2020 je izpostavljeno soočanje s pandemijo in aktivnosti CEAOB na tem področju, ter predstavljene bistvene aktivnosti CEAOB v preteklem letu, predvsem glede izpolnjevanja štirih pomembnih ciljev:

  • sodelovanje med člani CEAOB za namen razvijanja skupnega razumevanja, metodologij in praks na področju nadzorniških aktivnosti;
  • komunikacija med CEAOB in zunanjimi deležniki za namen povečanja ozaveščenosti o pomembnosti visokokakovostnih revizij;
  • prispevek CEAOB k dobrem sodelovanju med evropskimi revizorji in revizorji tretjih držav,
  • spremljanje in analiza revizijskega okolja ter prepoznavanje možnih tveganj, kot odziv na zaščito dolgoročnega javnega interesa.

12 let ANR: Prijave suma kršitev pravil revidiranja

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) na podlagi 74. člena Zakona o revidiranju (ZRev-2) opravlja nadzor nad zakonitostjo in kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb z rednimi nadzori in tudi s preiskavami. Preiskava je postopek odkrivanja morebitnega neustreznega opravljanja revidiranja, ki se lahko prične na podlagi prijave tretjih oseb.

Fizična ali pravna oseba, ki je zaradi domnevno slabo opravljenega revizorjevega dela utrpela moralno ali materialno škodo, pogosto želi, da njeno domnevo potrdi tudi institucija, ki je zakonsko pooblaščena za opravljanje nadzora nad pooblaščenimi revizorji in revizijskimi družbami. Agencija pri izvajanju nadzora, pripravi poročila o nadzoru in obrazložitvi ukrepov nadzora ter pri tem skladno s 74.c členom ZRev-2 upoštevati tudi načelo zaščite identitete prijaviteljev. Navedeni člen določa tudi, da prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, ne predstavlja kršitve pogodbe o zaposlitvi ali zakonsko določenih obveznosti delavcev.

Na spletni strani Agencije je zagotovljen ustrezen način posredovanja domnevnih kršitev pravil revidiranja in zaščita identitete prijaviteljev: https://www.anr.si/zvizgaci/.

Prijava naj bo čim bolj utemeljena, z navedbo natančnega opisa domnevno napačnega ravnanja pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe, in z utemeljitvijo  domnevnih napačnih obravnav pravil revidiranja. Več o vsebini prijave je navedeno na naslednji povezavi: https://www.anr.si/nadzor/prijava-krsitev/

Agencija vse prejete prijave v zvezi z delom revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev prouči ter v primeru utemeljenih razlogov prične postopek preiskave odkrivanja neustreznega opravljanja revidiranja. V postopku preiskave, ki se izvede na podlagi prijave, Agencija preverja raven kakovosti revizorjevega dela v skladu z ZRev-2, Mednarodnimi standardi revidiranja in drugimi pravili revidiranja tako, da ugotavlja, ali revizorjevi postopki podpirajo izraženo revizorjevo mnenje. Agencija ne presoja ravnanja poslovodstva v zvezi s sestavljanjem revidiranih računovodskih izkazov, saj je revizorjeva odgovornost izraziti na reviziji zasnovano mnenje o računovodskih izkazih.

V preteklih petih letih je Agencija zoper opravljene revizije prejela 39 prijav. Vse prijave je obravnavala in če je presodila, da obstaja utemeljen sum, tudi uvedla preiskavo. V istem obdobju je tako pričela 28 preiskav.

S tem prispevkom Agencija zaključuje serijo objav o svojem delu, s katerimi je predstavila svoje delovanje v prvih 12 letih svojega delovanja.

Revizorjevo poročilo v elektronski obliki

Agencija meni, da revizijska družba lahko izda revizorjevo poročilo v elektronski obliki samo v primeru, da ga podpiše z varnim elektronskim podpisom v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) ali kvalificiranim digitalnim potrdilom v skladu z Uredbo eIDAS, ter da je tak način izdaje revizorjevega poročila prej skrbno dogovorjen z naročnikom revizije. Tekst celotnega mnenja se nahaja na povezavi

Scroll to Top