Novosti glede evropske enotne točke dostopa (ESAP) v Zakonu o revidiranju

Zakon o revidiranju je bil nazadnje spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (Uradi list RS, št. 10/26), s katerim se v slovenski pravni red tudi za področje revidiranja uvajajo določbe, povezane z vzpostavitvijo evropske enotne točke dostopa (European Single Access Point – ESAP), ki jo ureja Uredba (EU) 2023/2859. Nove določbe Zakona o revidiranju se bodo začele uporabljati 10. 1. 2030.

V zakon je dodan novi 36.a člen, ki določa, da je Agencija organ za zbiranje podatkov za določene informacije po Zakonu o revidiranju. Agencija bo zagotavljala, da bodo informacije iz 152. člena in prvega odstavka 153. člena zakona dostopne prek evropske enotne točke dostopa.

Zakon določa tudi zahteve glede formata in metapodatkov informacij, ki se bodo posredovale v sistem ESAP. Informacije bodo morale biti predložene v formatih, ki omogočajo izvoz podatkov oziroma v strojno berljivi obliki, kadar to zahtevajo predpisi EU. Vsebovati bodo morale tudi določene metapodatke, med drugim podatke o revizijski družbi ali pooblaščenem revizorju, identifikator pravnega subjekta (LEI), vrsto informacij ter oznako o prisotnosti osebnih podatkov.

Poleg tega novi tretji odstavek 79. člena določa, da Agencija kot organ za zbiranje podatkov zagotavlja dostopnost teh informacij na evropski enotni točki dostopa tudi za informacije iz prvega odstavka 79. člena zakona.

Namen sprememb je povečati preglednost in dostopnost informacij s področja finančnih storitev, kapitalskih trgov in trajnostnosti na ravni Evropske unije.

IFIAR objavil poročilo o uporabi tehnologije v reviziji (2026)

IFIAR je objavil poročilo »Uporaba tehnologije v reviziji – inovacije in kakovost revizije« (2026), ki obravnava vpliv hitrega tehnološkega razvoja na izvajanje revizij. Poročilo temelji na ugotovitvah in izmenjavi informacij med regulatorji ter ponuja vpogled v ključne trende, prakse in izzive pri uporabi naprednih tehnologij v reviziji.

Uporaba orodij, kot so umetna inteligenca, napredna analitika podatkov in avtomatizacija, lahko pomembno prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti revizij, zlasti pri ocenjevanju tveganj in obdelavi velikih količin podatkov. Hkrati pa tehnologija prinaša tudi nova tveganja, povezana z nadzorom, odgovorno uporabo tehnologije ter morebitnim pretiranim zanašanjem na rezultate avtomatiziranih orodij.

Poudarki poročila:

  • krepitev uporabe umetne inteligence, analitike podatkov in avtomatiziranih orodij v reviziji,
  • vpliv tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, zlasti pri ocenjevanju tveganj in analizi podatkov,
  • potreba po krepitvi sistemov upravljanja kakovosti in nadzora nad uporabo tehnologije,
  • pomen ohranjanja strokovne presoje revizorjev in odgovornosti za sprejete odločitve,
  • nujnost vzpostavitve ustreznih upravljavskih in nadzornih mehanizmov na ravni revizijskih družb in mrež,
  • vse večja kompleksnost naprednih tehnologij (npr. umetna inteligenca), ki zahteva prilagoditev nadzornih pristopov.

Celotno poročilo je dostopno na spletnih straneh IFIAR.

IFIAR releases 2026 Report on the use of technology in audits – IFIAR

Plenarno srečanje IFIAR 2026 v Parizu ob 20-letnici delovanja organizacije

Med 21. in 23. aprilom 2026 je v Parizu potekalo plenarno srečanje Mednarodnega foruma neodvisnih regulatorjev na področju revidiranja (International Forum of Independent Audit Regulators), ki letos zaznamuje 20 let svojega delovanja. Srečanje je gostil francoski javni nadzorni organ na področju revidiranja (Haute Autorité de l’audit – H2A), udeležili pa so se ga predstavniki regulatorjev iz 50 jurisdikcij, med njimi tudi predstavniki Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Srečanje je bilo namenjeno obravnavi ključnih razvojnih trendov na revizijskem trgu ter potrditvi strateškega načrta IFIAR za obdobje 2026–2031.

Plenarno zasedanje je predstavljalo osrednji forum za razpravo o aktualnih regulatornih vprašanjih in izzivih, ki vplivajo na kakovost revidiranja in učinkovitost nadzora nad revizijsko dejavnostjo. Posebna pozornost je bila namenjena vplivu umetne inteligence na revizijske postopke ter nadzorne prakse, pri čemer je bilo poudarjeno, da je razumevanje in ustrezna uporaba novih tehnologij ključnega pomena za nadaljnji razvoj učinkovitega regulatornega okvira.

V okviru tematskih razprav so udeleženci obravnavali uporabo tehnologije v mednarodnih revizijskih mrežah, alternativne modele lastništva in financiranja revizijskih družb ter razvoj področja zagotavljanja trajnostnosti. Razprave so bile usmerjene v presojo vpliva teh trendov na neodvisnost, upravljanje in kakovost revidiranja ter na prilagajanje nadzornih pristopov regulatorjev.

Pomemben del programa so predstavljale tudi predstavitve mednarodnih organov, pristojnih za določanje standardov, ki so osvetlile razvoj standardov in reforme upravljanja na področju revidiranja in etike. Predstavniki največjih globalnih revizijskih mrež so regulatorjem predstavili ukrepe za krepitev kakovosti revidiranja, vključno z izboljšavami notranjih sistemov, procesov in organizacijske kulture.

IFIAR ima kot globalno združenje neodvisnih regulatorjev revidiranja, ustanovljeno leta 2006, ključno vlogo pri krepitvi mednarodnega sodelovanja in izmenjave dobrih praks na področju nadzora nad revidiranjem. Plenarno srečanje je ponovno potrdilo pomen usklajenega delovanja regulatorjev pri obravnavi skupnih izzivov z namenom zagotavljanja visoke kakovosti revidiranja in varovanja javnega interesa.

Scroll to Top
Scroll to Top