ANR > Articles by: tina.mlakar@anr.si

12 let ANR – Strokovni svet

O agenciji

Strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem sestavlja 9 članov oziroma članic, direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik sveta. Člane strokovnega sveta Agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za finance. Člani strokovnega sveta Agencije so imenovani za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Člani strokovnega sveta so:

  1. mag. Peter Zmagaj, predsednik, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
  2. Mihael Kranjc, namestnik predsednika, na predlog Slovenskega inštituta za revizijo,
  3. Tanja Lovka, na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev,
  4. dr. Barbara Mörec, na predlog Univerze v Ljubljani,
  5. Renata Martinčič, na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,
  6. mag. Klemen Vidic, na predlog Agencije za zavarovalni nadzor,
  7. mag. Tatjana Možek, na predlog Banke Slovenije,
  8. mag. Nejka Štibernik, na predlog Ministrstva za finance,
  9. dr. Iztok Kolar, na predlog Ljubljanske borze.

V dvanajstih letih delovanja Agencije je imel strokovni svet Agencije 113 rednih in 23 dopisnih sej. Seje strokovnega sveta Agencije so praviloma mesečne, po potrebi pa se skliče tudi dopisna seja.

Pristojnosti strokovnega sveta Agencije so naslednje:

  • odločanje o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija;
  • sprejemanje predpisov, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;
  • sprejemanje poslovnika Agencije;
  • sprejemanje strateškega in letnega načrta dela Agencije;
  • sprejemanje letnega poročila Agencije;
  • dajanje načelnih mnenj k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;
  • obravnavanje splošnih vprašanj kakovosti revidiranja;
  • proučevanje pobud drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;
  • obravnavanje drugih strokovnih vprašanj s področja pristojnosti dela Agencije.

Strokovni svet je doslej v okviru hierarhije pravil revidiranja obravnaval 36 različnih stališč oziroma njihovih sprememb, pri čemer je v 28 primerih podal soglasje na pravila, za katera je bil do konca leta 2018 pristojen Slovenski inštitut za revizijo. Novela ZRev-2 pa je pristojnost sprejema pravil revidiranja v celoti prenesla na Agencijo. Skladno z navedenim je strokovni svet sprejel 8 različnih stališč oziroma njihovih sprememb.    

12 let ANR: Licenciranje revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev

O agenciji

Z uveljavitvijo novele ZRev-2A v začetku leta 2019 je pristojnost za izdajo dovoljenj revizijskim družbam in izdajo ter podaljševanje dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, v celoti prešla na Agencijo.

Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja tri leta od izdaje in se na zahtevo pooblaščenega revizorja podaljša za tri leta, če opravi dodatno izobraževanje po programu. Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja revizijskim družbam je izdano za nedoločen čas, pri čemer mora revizijska družba ves čas trajanja dovoljenja izpolnjevati zakonske zahteve.

Agencija je od uveljavitve novele ZRev-2A izdala 17 novih dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in 1 novo dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja revizijski družbi.

Agencija je v enakem obdobju 161 pooblaščenim revizorjem, ki so izpolnjevali vse pogoje, za tri leta podaljšala dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

12 let delovanja Agencije

O agenciji

Na današnji dan pred 12 leti je s svojim delom pričela delovati Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Osnovno poslanstvo Agencije je opravljanje učinkovitega javnega nadzora nad kakovostjo revidiranja in izvrševanje drugih nalog in pristojnosti, določenih z Zakonom o revidiranju, Uredbo (EU) 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa ter drugimi zakoni in podzakonskimi akti.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je s sprejemom novele Zakona o revidiranju, postala nadzorni in regulatorni organ na področju revidiranja, nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti ter edini pristojni organ za nadzor nad izvajanjem Uredbe Evropskega parlamenta in sveta o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa v Republiki Sloveniji.

V počastitev tega pomembnega jubileja, bo Agencija v mesecu marcu 2021 uporabljala poseben priložnostni logotip z dodatkom »12 let« in tekom meseca na svojih spletnih straneh objavila tudi več novic s podrobnejšimi statističnimi podatki o rezultatih dela Agencije v prvih dvanajstih letih svojega delovanja.

Usmeritve za slabitve in revalorizacije

Predpisi

Direktor Agencije za javni nadzor nad revidiranjem ter strokovni in revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo so sprejeli usklajena priporočila za dobro prakso na področju računovodskih pravil ocenjevanja za računovodsko poročanje, ki obravnava slabitve in revalorizacije.

Ključni poudarek priporočil je opozorilo, da z nabavnovrednostnim (stroškovnim) načinom ocenjevanja vrednosti praviloma ni mogoče zanesljivo izmeriti poštene vrednosti in da sta bolj primerni tehniki ocenjevanja vrednosti način tržnih primerjav (tržni način) in na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti.

Celotno besedilo priporočil je na voljo tukaj: (LINK)

Dokument je dostopen tudi na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo na naslovu https://si-revizija.si/novice/aktualno.

Obvestilo naročnikom storitev revizijske družbe STONIK d.o.o.

Nadzor

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je bila obveščena, da je eden od naročnikov revizije računovodskih izkazov revizijske družbe STONIK d.o.o., prejel dopis revizijske družbe RESNI d.o.o., v katerem je med drugim navedeno, da naj bi revizijska družba RESNI d.o.o. kupila revizijsko družbo STONIK d.o.o., ki naj bi mu bila pripojena. Navedeno je tudi, da bo revizijska družba RESNI d.o.o. prevzela vse revizijske posle po obstoječih pogodbah ter da podpis novih pogodb o revidiranju ne bo potreben. Dopis vsebuje podpis pooblaščenega revizorja S. N., kot svetovalca uprave revizijske družbe RESNI d.o.o.

Agencija je bila po preveritvi informacij s strani revizijske družbe RESNI d.o.o. obveščena, da:

  • pooblaščeni revizor S. N. ni imel nobenih pooblastil za pošiljanje obvestil v imenu revizijske družbe RESNI d.o.o.,
  • direktor revizijske družbe RESNI d.o.o. ni bil seznanjen o tem, da se v imenu revizijske družbe RESNI d.o.o. pošiljajo dopisi s takšno vsebino,
  • revizijska družba RESNI d.o.o. nima s pooblaščenim revizorjem S. N. nobenega pogodbenega odnosa za opravljanje storitev revidiranja.

Dodatno je revizijska družba RESNI d.o.o. pojasnila, da je bila sicer predvidena pripojitev revizijske družbe STONIK d.o.o., kar so urejali z njenim lastnikom in direktorjem, pooblaščenim revizorjem A. K., so pa bili vsi postopki nakupa in pripojitve, po prejemu informaciji o izrečenem ukrepu revizijski družbi STONIK d.o.o. in o domnevno ponarejenem dopisu revizijske družbe RESNI d.o.o., odpovedani.

Ker Agencija ni seznanjena kdo so bili prejemniki navedenih dopisov, zaradi varstva naročnikov revizijske družbe STONIK d.o.o., svoje ugotovitve tudi javno objavlja.

Spremembe Pravilnika o dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev

Izobraževanje

V Ur. l. RS, št. 195/20 je bil dne 23. 12. 2020 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev. Poleg jasnejše opredelitve katere ure se štejejo med ure dodatnega izobraževanja spremenjen pravilnik prinaša naslednje pomembne spremembe:

  • kot ure dodatnega izobraževanja se ne šteje več pregledovanje strokovne literature,
  • priznavanje spletnih izobraževanj ni več omejeno in se priznava v celotnem obsegu,
  • opravljanje izpitov se ne priznava več kot posebna kategorija,
  • povečuje se priznano število ur za predavatelje.

Razlog, da se kot ure dodatnega izobraževanja ne šteje več pregledovanje strokovne literature, je predvsem v nezmožnosti preverjanja takega načina izobraževanja. Na Agenciji smo prepričani, da večina pooblaščenih revizorjev sledi strokovnim novostim, ki so objavljene v različnih publikacijah in na spletu, ne glede na to, ali se tako izobraževanje upošteva kot del obveznega izobraževanja za podaljšanje dovoljenja, ali ne. Poleg tega ima pooblaščeni revizor zadnjega podaljšanja dovoljenja na voljo 3 leta, da opravi 120 ur izobraževanj, pri čemer je spekter priznanih izobraževanj zelo širok in dostopnejši (tudi zaradi priznavanja spletnih izobraževanj v celotnem obsegu).

Ob upoštevanju novih dejstev, ki jih je prinesla epidemija koronavirusne bolezni, se s spremembo pravilnika, kot dodatno strokovno izobraževanje upošteva spletno izobraževanje brez dodatnih omejitev (pred spremembo je veljalo, da je s temi izobraževanji mogoče doseči največ 24 ur za izobraževanja z oznako C in da se za posamezno izobraževanje prizna število ur trajanja izobraževanja, vendar ne več kot 2 uri). Navedena sprememba, ki je odraz aktualne situacije, po mnenju Agencije kompenzira oblike izobraževanja, ki se na podlagi sprememb pravilnika ne upoštevajo več.

Možnosti za priznavanje dodatnih ur izobraževanja za opravljanje izpitov v praksi skoraj ni bila uporabljena. Zaradi predhodno omenjenega poenostavljenega načina pridobitve ur izobraževanja z oznak C s spletnimi izobraževanji, je bilo odločeno, da se tudi opravljanje izpitov ne priznava kot posebna oblika izobraževanja.

Zaradi velikega angažmaja in za spodbudo predavateljem, je določen večji obseg ur za predavatelje na izobraževanjih z vsemi tremi oznakami.

Scroll to Top