Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (Agencija) ponovno opozarja vse revizijske družbe (objava Agencija v zvezi s tem že 17. decembra 2021: povezava), da v nadzorih nad kakovostjo dela revizijskih družb ugotavlja, da določene revizijske družbe ne zagotavljajo zadostnih kadrovskih virov in posledično v pogodbah dogovorijo nezadostno število ur za kakovostno izvajanje revizij računovodskih izkazov. Agencija namreč ugotavlja, da je bilo v okviru nadzora nad pooblaščenimi revizorji, ki so revizijo računovodskih izkazov izvedli z velikim odstopanjem navzdol od povprečno porabljenih ur za posamezen revizijski posel (glede na velikost revidirane družbe) na trgu, ugotovljenih več in težje kršitve pravil revidiranja, ter izrečenih več ukrepov nadzora, kot pri pooblaščenih revizorjih, ki so za izvedbo revizije porabili večje število ur. Obstaja torej korelacija med številom načrtovanih in dejansko opravljenih ur za izvedbo posamezne revizije računovodskih izkazov in kakovostjo opravljenega dela ter posledično ugotovljenimi nepravilnostmi in izrečenimi ukrepi nadzora.
Zaradi navedenega vas opozarjamo na Priporočilo 1 za zagotavljanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov, ki je bilo sprejeto na 16. seji strokovnega sveta Agencije dne 14. 6. 2010. Iz navedenega priporočila izhaja, da naj predvideno število delovnih ur, ki jih opravi revizijska družba pri naročniku revidiranja računovodskih izkazov, ki po kriterijih zakona, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje pogoje za:
- srednjo družbo, ne bo manjše od 150 ur;
- veliko družbo, ne bo manjše od 300 ur.
Vrsta in obseg načrtovalnih del ter posledično potrebnih ur za izvedbo načrtovanih del, se razlikuje glede na obseg poslovanja, zapletenost in velikost naročnika, glede na pretekle izkušnje ključnih članov revizijske skupine s tem naročnikom oziroma panogo, v kateri deluje in glede na spremembe okoliščin, ki se lahko pojavijo med revizijskim poslom. Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZRev-2 mora revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov zagotoviti tudi, da so ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji, ki podpišejo revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, in pooblaščeni revizorji, ki sodelujejo pri revidiranju, udeleženi pri revidiranju skupno z najmanj 15 odstotki delovnega časa, porabljenega za vsak revizijski posel, in da predstavlja skupno število delovnih ur osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju v revizijski skupini največ 25 odstotkov skupnega števila ur.
Revizijske družbe morajo skladno z ZRev-2 glede na obseg in zahtevnost poslovanja naročnika revizije računovodskih izkazov ključnemu revizijskemu partnerju zagotoviti zadostno število delovnih ur, v okviru katerih lahko člani revizijske skupine opravijo ustrezne revizijske postopke in pridobijo zadostne revizijske dokaze, ter jih ustrezno dokumentirajo v revizijskem spisu.
Če revizijska družba na podlagi strokovne presoje oceni, da pri konkretnem naročniku obstajajo utemeljeni razlogi, ki ne opravičujejo načrtovanja revizije v priporočenem minimalnem obsegu ur, kot je predviden s priporočili, Agencija priporoča, da svojo strokovno presojo v revizijski dokumentaciji ustrezno dokumentira. Slabo finančno stanje naročnika ali nezmožnost doseči primerno ceno revidiranja ne predstavlja utemeljenega razloga. Priporočila opozarjajo na najmanjši možen obseg števila ur in utemeljeno je pričakovati, da bodo veliko revizijskih poslov načrtovanih za višji obseg ur od določenega minimuma, upoštevajoč zahteve MSR 300 (Načrtovanje revizije računovodskih izkazov) v zvezi z načrtovanjem revizije računovodskih izkazov.
Prav tako priporočilo daje usmeritev revizijskim družbam glede največjega števila revizorjevih poročil o revidiranih računovodskih izkazih, za katere naj bi odgovarjal ključni revizijski partner, in sicer naj to število ne bi znašalo več kot 25 revizorjevih poročil o opravljeni reviziji posamičnih računovodskih izkazov in njim pripadajočih poročil o opravljeni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov za velike gospodarske družbe. Število revizorjevih poročil o revidiranih računovodskih izkazih se poveča, če gre za revizije srednjih družb (koeficient 0,67) oziroma majhnih gospodarskih družb (koeficient 0,33). Pri tem dodajamo, da zaradi naknadnih sprememb Zakona o revidiranju[1] o sopodpisovanju revizorjevih poročil, ta omejitev ne velja za partnerje, ki sopodpišejo revizorjevo poročilo in s tem prevzamejo odgovornost za opravljeno revizijo v skladu z notranjim obvladovanjem kakovosti revizijske družbe. Tudi tu velja, da če revizijska družba na podlagi strokovne presoje oceni, da pri pooblaščenem revizorju obstajajo utemeljeni razlogi, da lahko podpiše več revizorjevih poročil, kot je to predvideno s priporočili, revizijska družba svojo strokovno presojo ustrezno dokumentira.
Dodatno je v priporočilu navedeno, da neustrezna cena revizije računovodskih izkazov, v povezavi z nezadostnim številom ur za posameznega naročnika, predstavlja grožnjo neodvisnosti revidiranja in povečuje tveganje nekvalitetno opravljene revizije. Priporoča se, da se za določitev ustrezne cene revizijske družbe upoštevajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki so objavljane na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo (povezava: https://si-revizija.si/datoteke/revizorji/2711/smernice-cen-revidiranje.pdf).
Priporočilo je namenjeno predvsem zagotavljanju večje kakovosti dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev pri revidiranju računovodskih izkazov, poleg tega pa tudi kot pomoč revizijskim družbam pri načrtovanju potrebnega obsega revizije in obsega predvidenega časa za kakovostno opravljanje revizijskih storitev.
Agencija bo na podlagi mesečnega poročanja revizijskih družb tudi v nadaljevanju redno spremljala načrtovane ure pri novo sklenjenih pogodbah ter po potrebi pozvala posamezno revizijsko družbo k pojasnilu odstopanj. Odstopanja bodo ovrednotena in upoštevana pri načrtovanju nadzorov nad zakonitostjo in kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev, saj kot izhaja iz opravljenih nazorov v preteklih letih, premajhno število ur za revidiranje računovodskih izkazov predstavlja pomemben dejavnik tveganja in nakazuje na veliko verjetnost neustrezno opravljenega dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev.
Z letom 2022 se za večino revidiranih družb začne nov cikel sklepanja 3-letnih pogodb za revizije računovodskih izkazov. Agencija revizijske družbe poziva, naj pri sklepanju novih pogodb o revidiranju načrtujejo revizije računovodskih izkazov ob upoštevanju teh priporočil in s tem ustrezno obvladujejo pomembno tveganje pri zagotavljanju, da bodo v celoti spoštovane določbe predpisov in pravil obvladovanja kakovosti na ravni revizijskih družb.
[1] Uradni list RS 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21
