ANR > Novice > 2025

Poročilo o nadzoru revidiranja in ocenjevanja vrednosti v obdobju 2024/2025

Nadzor /

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je objavila Poročilo o nadzoru revidiranja in ocenjevanja vrednosti v obdobju 2024/2025.

V Poročilu so predstavljeni rezultati in ugotovitve iz nadzora Agencije v obdobju od 1. 7. 2024 do 30. 6. 2025.

Namen Poročila je seznaniti zainteresirano javnost z bistvenimi nadzorniškimi ugotovitvami ter osveščanje, kako lahko revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in pooblaščeni ocenjevalci vrednosti v prihodnosti izboljšajo kakovost svojega dela.

3. raven hierarhije pravil revidiranja: Mnenje Agencije v zvezi z obvezno rotacijo ključnih revizijskih partnerjev

Predpisi /

Agencija je pripravila mnenje v zvezi z obvezno rotacijo ključnih revizijskih partnerjev, ki ga je strokovni svet na seji dne 22. 12. 2025 uvrstil na 3. raven Hierarhije pravil revidiranja.

Določitev najdaljšega obdobja revidiranja računovodskih izkazov s strani posameznega revizijskega partnerja ter obvezna rotacija po izteku tega roka, sta bistvenega pomena za zagotavljanje neodvisnosti ter za preprečevanje nevarnosti domačnosti in koristoljubja. Ker so se občasno pojavljali dvomi glede načina štetja let najdaljšega sodelovanja posameznega pooblaščenega revizorja kot ključnega revizijskega partnerja pri posameznem naročniku revizije računovodskih izkazov, je Agencija pripravila mnenje, ki omogoča ustrezno tolmačenje obvezne rotacije ključnih revizijskih partnerjev.

Hierarhija pravil revidiranja

Evropski parlament potrdil začasni dogovor o poenostavitvi trajnostnega poročanja

Predpisi /

Evropski parlament je na decembrskem plenarnem zasedanju potrdil začasni dogovor o posodobitvi direktiv EU na področju trajnostnega poročanja (CSRD), ki sta ga v začetku decembra dosegla Evropski parlament in Svet Evropske unije v okviru poenostavitvenega zakonodajnega paketa Omnibus I.

Trajnostno poročanje (CSRD)

Po novih pravilih bodo obveznosti trajnostnega poročanja veljale:

  • za podjetja s sedežem v EU, ki imajo v povprečju več kot 1.000 zaposlenih in neto letni promet nad 450 milijonov evrov;
  • za podjetja izven EU, ki ustvarijo neto promet v EU nad 450 milijonov evrov;
  • ter za njihove hčerinske družbe in podružnice v EU, če ustvarijo več kot 200 milijonov evrov prometa v EU.

Zahteve glede poročanja bodo znatno poenostavljene, sektorsko specifično poročanje pa bo prostovoljno. Podjetja, ki so zavezana k poročanju, ne bodo smela prenašati obveznosti na manjše poslovne partnerje, podjetjem z manj kot 1.000 zaposlenimi pa ne bo treba zagotavljati dodatnih informacij, razen tistih, ki so vključene v prostovoljne standarde poročanja. Evropska komisija bo za podporo izvajanju vzpostavila digitalni portal s predlogami in smernicami glede poročanja po pravilih EU in nacionalnih zahtevah.

Nadaljnji zakonodajni koraki

Za dokončno uveljavitev direktive je potrebna še formalna potrditev v Svetu Evropske unije, direktiva pa bo začela veljati dvajset dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Celotna novica dostopna TUKAJ

Poročilo o analizi revizijskega trga v Sloveniji za obdobje 2024/2025

Nadzor /

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je objavila Poročilo o analizi revizijskega trga v Sloveniji za obdobje 2024/2025, ki prinaša aktualen pregled dogajanja na revizijskem trgu v Sloveniji. V poročilu so zbrani in analizirani najnovejši podatki o poslovanju revizijskih družb ter ključnih spremembah in trendih, ki zaznamujejo revizijski trg v Sloveniji.

Poročilo med drugim obravnava gibanje in strukturo prihodkov revizijskih družb, strukturo revizijskega trga ter kadrovsko strukturo, cene revizijskih storitev in izdana revizorjeva poročila. Posebna pozornost je namenjena revizijam subjektov javnega interesa, katerih število se je zaradi zakonodajnih sprememb v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšalo, ter razvoju področja revidiranja poročil o trajnostnosti. Dokument hkrati osvetljuje vpliv novih regulativnih zahtev na delovanje revizijskih družb in ponuja vpogled v izzive, s katerimi se revizijska stroka sooča v prihodnjem obdobju.

Poročilo predstavlja pomemben vir informacij za strokovno in širšo javnost ter prispeva k razumevanju delovanja revizijskega trga v Sloveniji.

Iztek roka za pridobitev dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti po 64. členu ZRev-2C

Izobraževanje /

Če ste v postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja (zaključujete izobraževanje in imate ustrezne izkušnje), je zdaj zadnji čas, da dovoljenje pridobite do 1. 1. 2026 – sicer boste zamudili možnost poenostavljene pridobitve dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

Po prehodni določbi 64. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 85/24; v nadaljnjem besedilu: ZRev-2C) lahko pooblaščeni revizorji pridobijo dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti, brez izpolnitve dodatnih pogojev,  z udeležbo na dodatnem izobraževanju s področja trajnostnosti. Ta možnost velja do 19. 10. 2026, vendar le za tiste, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje.

Prehodna ureditev velja za revizorje, ki so:

  • 1.  1. 2024 že imeli dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ali
  • so bili na ta dan že v postopku pridobivanja dovoljenja in
  • dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja pridobijo najpozneje do 1. 1. 2026.

To pomeni, da morajo kandidati, ki se trenutno še izobražujejo, dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja pridobiti še letos, če želijo izkoristiti poenostavljeno pot do dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

O izdaji dovoljenj odloča Strokovni svet Agencije, pri čemer bo zadnja letošnja seja strokovnega sveta 30. 12., zato kandidatom svetujemo, da vlogo oddajo pravočasno, da bo lahko obravnavana še v letošnjem letu.

Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, bo mogoče dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti pridobiti le ob izpolnjevanju splošnih pogojev, ki vključujejo dodatna strokovna znanja, izpite in obvezno praktično usposabljanje, kot jih določa Pravilnik o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog dajanja zagotovil o trajnostnosti in obveznem praktičnem usposabljanju (Uradni list RS, št. 11/25).

Javna razprava: predlog Pravilnika o dodatnem izobraževanju pooblaščenih in trajnostnih revizorjev

Predpisi /

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v javno razpravo posreduje predlog Pravilnika o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju pooblaščenih revizorjev za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

Javna razprava bo potekala do 22. 12. 2025.

Več o tem si lahko preberete na povezavi: https://www.anr.si/predpisi/revidiranje/javna-razprava/

Podelitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

Razno /

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je na podelitvi dne 1. decembra 2025, ki jo je pripravil Ekvilib Inštitut, še uradno prejela pristopni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec za področji Organizacijsko upravljanje in Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. S prejemom certifikata se je Agencija pridružila več kot 200 organizacijam v Sloveniji, ki so se do sedaj vključile v proces pridobitve certifikata.

Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec temelji na smernicah mednarodnega standarda za družbeno odgovornost ISO 26000, katerega namen in cilj je izboljšanje družbeno odgovornega upravljanja v organizacijah v odnosu do zaposlenih. Certifikat ne vključuje zgolj zaveze k družbeni odgovornosti na najvišji upravljavski ravni v organizaciji, temveč naslavlja zaposlene, da aktivno sodelujejo pri zasnovi in izvajanju aktivnosti za družbeno odgovorno poslovanje organizacije oz. podjetja, in s tem za dvig ravni ozaveščenosti o družbeni odgovornosti na vseh ravneh. 

Agencija je k projektu pridobitve certifikat pristopila v letu 2024, saj se tako kot številne organizacije zaveda pomembnosti dobrega delovnega okolja in zadovoljstva zaposlenih, kajti uspešnost organizacij se pogosto meri zgolj s finančnimi rezultati, pozablja pa se na vidik, kako se podjetja spopadajo z okoljskimi in družbenimi izzivi.

Prejet certifikat je rezultat dela Agencije, prizadevanj ter aktivnega izvajanja sprejetih ukrepov v zadnjem letu in pol, pri čemer je pomembno poudariti, da so bili v implementacijo temeljnih in dodatnih ukrepov na področju družbene odgovornosti na različne načine vključeni vsi zaposleni na Agenciji, ne glede na vrsto dela, ki ga opravljajo in položaj, ki ga zasedajo.

Z izvedenimi postopki in procesi, ki smo jih v procesu pridobitve certifikata implementirali, izboljšujemo organizacijsko upravljanje in podpiramo usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja sodelavcev. S tem ustvarjamo boljše delovne pogoje ter prispevamo k pozitivni in spodbudni delovni klimi in kulturi.

Veseli nas, da bomo lahko s pridobljenim pristopnim certifikatom tudi v prihodnje delovali v skladu z načeli družbeno odgovornega delodajalca ter s sprejetimi ukrepi še izboljšali pogoje za naše zaposlene.

Kot pravijo na Ekvilib inštitutu: »Pridobitev certifikata ni le priznanje za minulo delo, temveč tudi zaveza. Zaveza k spoštovanju etičnih načel, skrbi za dobrobit in dobro počutje zaposlenih, varovanju okolja, sprejemanju in vključevanju različnosti ter aktivnemu prispevanju k razvoju lokalne skupnosti.«

Stališče CEAOB glede okrepitve digitalne operativne odpornosti revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev

Predpisi /

Odbor evropskih organov za nadzor revizije (CEAOB), katerega članica je tudi Agencija, je skladno s 3. odstavkom 58. člena Uredbe o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor DORA sprejel stališče o ustreznosti strožjih zahtev za zakonite revizorje in revizijska podjetja glede digitalne operativne odpornosti, in sicer z vključitvijo le-teh v področje uporabe Uredbe DORA.

CEAOB poudarja, da se uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in posledično IKT tveganj v revizijski dejavnosti hitro povečuje, s tem pa tudi izpostavljenost tem tveganjem. Zaradi dostopa do občutljivih podatkov finančnih subjektov revizijske družbe predstavljajo pomemben del digitalnega sistema, zato CEAOB podpira okrepitev varnostnih zahtev na tem področju. Hkrati CEAOB poudarja, da morajo biti morebitne dodatne zahteve sorazmerne, prilagojene velikosti revizijskih družb in specifikam njihove dejavnosti. Po oceni CEAOB bi bilo zato najustreznejše okrepiti določbe obstoječe revizijske zakonodaje (revizijsko direktivo in uredbo), ki omogoča bolj ciljno in strokovno zasnovane rešitve kot vključitev revizorjev neposredno v Uredbo DORA.

Scroll to Top
Scroll to Top